Gost podcasta Zorni kot je bil dr. Franc Čuš, ki je pred dnevi prejel naziv častni občan Maribora. Naziv častnega občana je mariborska občina podelila Francu Čušu v znak spoštovanja in kot zahvalo za veliko pomoč pri oživljanju mariborskega gospodarstva in kreiranju podpornega okolja za razvoj podjetništva. Bil je med drugim prvi direktor Regionalne razvojne agencije Maribor-Podravje, sodeloval je pri ustanovitvi Štajerskega tehnološkega parka, prvega tovrstnega v Sloveniji, med osamosvajanjem pa je sodeloval pri pekrskih dogodkih. Danes je upokojen, večino kariere pa je preživel na mariborski Fakulteti za strojništvo kot profesor.

Pravi, da ga je priznanje presenetilo. "Nikoli nisem pričakoval, da bom prejel tako visoko priznanje, redko priznanje mesta Maribor."

"Na vladi v Ljubljani so nam rekli, naj sami iščemo rešitve"

Leta 1990 je postal podpredsednik izvršnega sveta občine Maribor, zadolžen za področje gospodarstva. Pred tridesetimi leti je bil pobudnik ustanovitve Regionalne razvojne agencije Maribor-Podravje, in njen prvi direktor. "Tisto začetno obdobje je bilo zelo težko, ko smo ustanavljali agencijo. So pa moji nasledniki uspeli usmeriti razvojno agencijo v smer, da je postala regionalna, medobčinska, velika agencija, na kar sem zelo ponosen. Vsak po svoje so prispevali, da se je agencija utrdila, rasla."

Kako je sploh prišlo do ustanovitve agencije? "Leta 1990, 1991 in 1992 - ta leta so bila izjemno težko obdobje za Maribor. Takrat je prišlo do propada bivše države, staro plansko gospodarstvo se je sesulo, trgi bivše države so propadli. Podjetja v Mariboru, ki so bila vezana na jug, so naenkrat ostala brez partnerjev, brez sodelovanja, brez prodaje. Prišlo je do stavk, podjetja so bila blokirana,... Iskali smo rešitve, kako bi dobre programe usmerili na evropski oziroma regionalni trg. Iskali smo pobude, ki bi preusmerile delovanje mariborskih podjetij. Bilo je zelo težko. Nekateri programi so ostali, drugi so praktično zamrli, cela področja tudi, kot recimo tekstil. Na vladi v Ljubljani so nam rekli, naj sami iščemo rešitve. Ne čakajte, da vam damo predloge iz Ljubljane, so nam rekli."

Iskanje nove vizije za Maribor

Tako so iskali novo vizijo in s pomočjo vlade v Maribor pripeljali ameriško skupino in začeli s projektom Maribor jutri. "Ena od točk je bil predlog za ustanovitev regionalne agencije, s katero bi lahko nastopali v Evropi, kandidirali za sredstva. Predlog je bil potem potrjen," se spominja sogovornik.

Pravi, da so v tistem obdobju optimistično gledali v prihodnost Maribora. "Potencial je bil. Ljudje so bili usposobljeni, izobraženi. Maribor ima tudi idealno lego - takrat smo računali, da bo Maribor prevzel neko vlogo Dunaja. Vzhod je razpadal in računali smo, da bo tukaj nek center, ki bo povezoval vse bivše vzhodne države z zahodom. No, potem so te države začele hitro spreminjati svojo strukturo gospodarstva in so nam postale konkurenca. Maribor ni bil več edini, ki konkurira za mednarodna sredstva, kar je postala težava nadaljnjih 10, 15 let. Tako da je bilo tisto obdobje res težko."

Med drugim je sodeloval tudi pri ustanovitvi Štajerskega tehnološkega parka

Franc Čuš je bil aktiven tudi v času osamosvajanja. V izvršnem svetu mariborske občine, v katerem je bil tudi Čuš, so imeli številne naloge, kako pomagati podjetjem, ki so bila v tistem času blokirana. "Pomagati smo morali tudi prebivalstvu; potrebno je bilo misliti na zaloge hrane in vseh drugih sredstev, če bi prišlo do spopada."

Kot omenjeno, je Čuš sodeloval tudi pri ustanovitvi Štajerskega tehnološkega parka, prvega tovrstnega v Sloveniji. Bil je zasnovan kot pilotni projekt, in kasneje so nastali po Sloveniji tudi drugi tehnološki parki.

Franc Čuš je že nekaj let upokojeni profesor, predaval je na mariborski Fakulteti za strojništvo. Med drugim je bil predstojnik katedre za proizvodno strojništvo. "Na fakulteto me vežejo zelo lepi spomini. Fakulteta za strojništvo je bila vedno vpeta v lokalno okolje, vezana na industrijo. Slovela je zmeraj kot dobra, sodelavci kot ambiciozni."

Restavriral staro vespo

Tehnika ga je zanimala od nekdaj. Najprej je bil avtomehanik, kasneje pa se je lotil še študija. "Tehnika me še zmeraj zanima, ampak bolj kot hobi. Rad restavriram stare stvari. Pravkar sem končal z restavriranjem stare vespe iz leta 1957. Sedaj pa imam novi projekt - restavriral bom Mini Morissa iz leta 1971."

Ali sicer spremlja dogajanje v Mariboru? "Vidim, da je veliko kritik na račun dela županstva in projektov, ampak moram reči, da če pripeljem kakšne tujce v mesto, so presenečeni, kako se Maribor spreminja in kako je to lepo mesto."

Kaj pa področje gospodarstva? Kakšen nasvet mestu? "Želel bi si, da bi bilo mesto ambiciozno pri privabljanju tistih programov, vsebin, ki se lahko dolgoročno razvijajo. Treba je najti niše, da bi tujci prišli k nam in bili pripravljeni investirati. Ne pozabimo, da ima Maribor Univerzo. To je velika prednost. Ima potencial na raziskovalnem in znanstvenem področju. Univerza in mesto bi se morala še bolj povezati. Ideje, ki nastanejo v raziskovalnem okolju, in dolgoročno prinesejo uspeh, bi morali zadržati v Mariboru. To pomeni, da bi se mariborska občina morala angažirati, da ponudi rešitev, kako dobre programe zadržati tukaj, da bi si mesto ponovno naredilo imidž, na katerem področju je razpoznaven. Danes nimamo prepoznavnih področij. In to si želim. Da bi postali ponovno razpoznavni. Ne pa da konkuriramo na področjih, kjer so drugi močnejši od nas.

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: