V Materinski dom se najpogosteje zatečejo matere z otroki, nosečnice in samske ženske, ki se znajdejo v stiski. “Velikokrat imajo finančne težave, posledično se morajo izseliti iz stanovanja, kjer so bivale. Imajo težave v odnosih s partnerjem ali svojo socialno mrežo, osebne stiske in ob tem nimajo podpore v svojem okolju. Uporabnice so običajno ob nastanitvi v slabem materialnem položaju, s šibko socialno mrežo, ali le te nimajo. Žal zaznavamo, da je večina naših uporabnic doživela nasilje v svoji primarni družini ali kasneje v partnerski vezi,” pove vodja mariborskega materinskega doma Mirjana Drofenik.

V dveh desetletjih obstoja materinskega doma v Mariboru je tam začasno bivalo 580 oseb. Hiša se nahaja v Bresternici, kjer je prostora za sedem mater in njihove otroke. Za še dve je prostor v drugi stanovanjski enoti, ki predstavlja prehodno fazo v samostojno življenje. “Kadar jih premestimo v to stanovanjsko enoto, lahko tam bivajo šest mesecev, tukaj v hiši pa lahko bivajo do enega leta. O možnosti podaljšanja bivanja se glede na situacijo posameznice in otroka odločamo skupaj in občasno tudi podaljšamo bivanje, kadar vidimo, da še potrebujejo namestitev pri nas," pove Drofnenikova.

Nekatere pred odločitvjo pokličejo večkrat

Trenutno v mariborskem materinskem domu biva osem mater in devet otrok. Ker gre za socialnovarstveni program, ki deluje pod okriljem tukajšnjega centra za socialno delo, pa je odvisen tudi od prejetih finančnih sredstev. “Naš center pokriva 22 občin in te občine nagovarjamo za sofinanciranje. Socialnovarstveni program pomeni, da se vsakih sedem let prijavljamo na razpis ministrstva in moramo zagotoviti vsaj 20 odstotkov sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti. V tem primeru je Mestna občina Maribor naš največji sofinancer, potem pa tudi v obsegu velikosti ostalih 22 občin vsaka prispeva. Moramo pa res vsako leto, ali če so dvoletni proračuni, nagovoriti občine, jih prositi, da v njihove proračune, za katere vemo, da se sami borijo s financiranjem, umestijo tudi financiranje našega materinskega doma,” pove direktorica mariborskega centra za socialno delo Marjana Bravc.

Stanovalke morajo sicer prispevati majhen delež k plačilu stroškov bivanja. Kot pove vodja mariborskega materinskega doma, Mirjana Drofenik, pa se na njih v zadnjih letih obrača vse več žensk. "Žal opažamo, da je potreb vedno več. Več imamo sicer klicev kot nastanitev, ker je to le en proces pri ženski, preden zmore ta korak. Nekatere potrebujejo več časa in potem tudi občasno pokličejo, razmišljajo o tem, da bi sprejele ta način bivanja in se potem tudi odločijo," pove.

Materinski dom pa ne predstavlja le varnega okolja, temveč strokovni delavci stanovalkam zagotavljajo tudi psihosocialno pomoč in podporo, hkrati pa se trudijo narediti njihovo bivanje čim bolj prijetno. “Skupaj z njimi obeležujemo razne dogodke, kot je praznovanje rojstnih dni otrok. Organiziramo različne izlete, vsako leto organiziramo nekaj dnevno letovanje na morju, peljemo jih na predbožične izlete, pripravimo skupna kosila, kostanjev piknik. Vsako leto nas tudi obiščeta Miklavž in tudi Božiček, ki se ga zdaj že veselimo. V prihajajočem decembru je veliko obdarovanja, za kar bi se zahvalila vsem našim donatorjem, ki se spomnijo na nas, nas pokličejo in potem tudi prijetno presenetijo," poudarja Drofenikova.

Topel sprejem s strani lokalnega okolja

Direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc ob tem izpostavlja tudi topel odziv in sodelovanje lokalne skupnosti. Kar se je izkazalo tudi ob nedavnem praznovanju 20-letnice obstoja, kjer so nastopili otroci iz brestrniškega vrtca in Osnovne šole Kamnica. “Mi smo umeščeni v naselje, kjer ljudje živijo, da se vidi, da smo vpeti, da sodelujejo, da vrtec, šola, krajevna skupnost živi in diha z materinskim domom. In tudi na ta način smo želeli izkazati hvaležnost, to je velika humana zadeva, ker pri nas se menjava populacija in to ni tako enostavna. Če bi v Sloveniji iskali najbolj human naselek, najbolj humano krajevno skupnost, bi jaz absolutno predlagala Bresternico s tem naselkom na Jelovcu."

Hkrati pa poudarja: “Nimamo vsi centri za socialno delo teh socialnovarstvenih programov, ker to ni redna in obvezna dejavnost, ampak moram pa reči, da je to velik doprinos za center in za kraj. Na tak način lahko naši strokovni delavci v redni dejavnosti takoj najdejo rešitev, ko se pojavi mamica ali ženska v stiski. In ker imamo več programov; imamo zavetišče, varno hišo, materinski dom, imamo nenazadnje svetovalnico za žrtve nasilja in zlorab, imamo Pika dnevni center, imamo zelo širok nabor teh programov. Imamo kaj ponuditi, ker to je nekaj oprijemljivega. Tu ponudiš streho nad glavo in ponudiš pomoč strokovnih delavk, ki skupaj z osebami iščejo rešitve, da bodo v življenju uspele.” Kar tudi v prihodnje ostaja osrednji cilj njihovega delovanja.