"Jutra ob kavi, so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.

Tokrat nas je prebuja mlada 22-letna pevka iz okolice Velenja Sara Lamprečnik.

Še pred nastopom v živo, smo ji postavili nekaj vprašanj:

Ime Sara Lamprečnik smo mediji prvič spoznali kot zmagovalko festivala FENS 2015, z glasbo pa se ukvarjaš že od zgodnje mladosti. Kaj je v tebi prebudilo željo po glasbenem ustvarjanju?
"Z glasbo se ukvarjam že od svojega 6 leta starosti, zato je glasba del mojega življenja. Čeprav se je moja glasbena pot začela s klasično glasbo, v kateri neizmerno uživam, me je konec osnovne šole začela zanimati tudi bolj komercialna glasba in seveda petje. Prvo pesem, s katero sem se predstavila na festivalu FENS, sva napisala skupaj z očetom in lahko trdim, da je on pobudnik za avtorsko glasbeno ustvarjanje."

Kljub kar nekaj izdanim singlom pa si se na avtorsko pot podala šele pred kratkim. Pesem, Čeprav te ni, je bila prva, pri kateri si pod vrstico z avtorji podpisana tudi sama. Je prepevati svoje pesmi drugače kot prepevati skladbe napisane zate?
"Pravzaprav sem se pod vrstico med avtorje besedila podpisala že prej, ko sem ustvarjala skupaj z Alexom Volaskom. Prispevala sem nekaj besedila pri pesmi Ti in vesolje ter Proti toku. Vedno sem se počutila bolj samozavestno pri pisanju besedil kot melodij, zato slednje še zaenkrat prepuščam drugim. Pesmi, ki si jih napisal sam, je definitivno boljše prepevati, saj besedilo res poznaš, veš kaj si hotel z njim povedati in ga lahko boljše interpretiraš. Pa še lažje si ga zapomniš :)"

V ospredju glasbe ali odra si razmeroma sveže ime, dobro poznana pa si kot glasbenica v ozadju. Kot spremljevalno pevko, te lahko vidimo v oddaji V petek zvečer na Prvem programu Televizije Slovenija, v kateri vlogi se boljše počutiš, takrat ko so vsi žarometi usmerjeni vate ali takrat, ko v nekoga drugega?
"Da, že kar nekaj let nabiram izkušnje kot spremljevalna vokalistka. To delo opravljam z velikim veseljem, saj mi vedno predstavlja izziv. Všeč mi je to, da se lahko od vsakega nastopajočega, ki je v ospredju naučiš nekaj novega, saj je delo res raznoliko, sploh, če poješ v projektih, kot je, V petek zvečer, Melodije morja in sonca ter na primer Popevka. Je pa vedno super, če si del neke stalne zasedbe, kot smo recimo pri Evi Boto in prej pri Lei Sirk. V kateri vlogi se počutim bolje, je zelo težko vprašanje, saj mi je oboje zelo všeč. Dejstvo je, da ko si v ozadju čutiš manj pritiska, kot pa takrat, ko so žarometi usmerjeni vate, vendar je vseeno en lep in poseben občutek, kadar je vsa pozornost usmerjena vate."

Pri spremljanju drugih glasbenikov, pevcev ali pevk, je pomembno, da se prilagajaš slogu njihove glasbe. Verjetno se je potem kot avtor tudi težje odločiti za svojo glasbeno smer ali zvrst?
"Ja, zelo je pomembno in tudi zelo težko, saj ti nekatere zvrsti bolj sedejo kot druge, tudi pri petju spremljevalnih vokalov. Meni je nasploh všeč ogromno različnih stilov glasbe, zato se še zdaj nisem sto procentno odločila, za kateri stil bi se čisto posvetila, saj bi rada delala vse! Ampak se zavedam, da se je treba odločiti in se osredotočiti na en stil glasbe, saj le tako lahko ljudem predstaviš nekaj kvalitetnega."

Skladb bo počasi dovolj za album. Odraščala si v času, ko se je način poslušanja glasbe spreminjal vsakih nekaj let, od kaset preko CD-jev do pretočnih platform. Si želiš kdaj izdati album v fizični obliki?
"Da, res je. Skladb je še kar šest. A se zaenkrat za album ne bi odločila, saj sta zadnja dva singla drugačna od prejšnjih in se mi zdi, da kot celota na albumu ne bi funkcioniralo. Raje počakam še kakšno leto, da posnamemo dovolj pesmi za album, ki bo funkcioniral kot celota, in bo odražen moj stil, ki mi trenutno najbolj sede."