Za optimalen razvoj človekovih spodobnosti za dejavno življenje in delo je nujna tudi zadovoljiva bralna pismenost. Temu se zato posvečajo raziskovalci, vlade z nacionalnimi strategijami (2019–2030) in tudi sodelujoči v projektu OBJEM, posvečenem bralni pismenosti in razvoju slovenščine. Mednarodna raziskava PISA o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, opravljena leta 2018, je pokazala, da je bralna pismenost slovenskih 15-letnikov nad povprečjem držav OECD, naše Računsko sodišče pa ugotavlja, da Slovenija z doseženim devetim mestom med 28 državami članicami Evropske unije ne dosega uspešnosti, predvidene v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030.

Računsko sodišče ugotavlja, da je bila dosežena raven bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov pred tremi leti praktično enaka kot leta 2006, zadovoljstvo slovenskih otrok pri branju pa je po podatkih iz leta 2009 pod povprečjem zadovoljstva otrok v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Del slovenskih raziskovalcev se s tem ukvarja v okviru projekta Bralna pismenost in razvoj slovenščine, poimenovanem OBJEM, kar pomeni Ozaveščanje, Branje, Jezik, Evalvacije, Modeli in je eden prvih poskusov obravnave bralne pismenosti po celotni vertikali, od vrtca do srednje šole. Redna profesorica doktorica Dragica Haramija, zaposlena na Pedagoški in Filozofski fakultet Univerze v Mariboru, ob tem pojasnjuje: »Projekt je razdeljen v štiri večje enote: bralna pismenost in razvoj slovenščine, slovenščina kot drugi jezik, raziskovanje didaktičnih pripomočkov in posodobljena vloga šolske knjižnice. Sodelujoče raziskovalke s Pedagoške fakultete in deloma Filozofske fakultete Univerze v Mariboru smo napisale temeljno študijo Gradniki bralne pismenosti, ki je izhodišče za razvoj bralne pismenosti na vseh stopnjah izobraževanja. V okviru projekta se razvijajo predvsem védenja in teme o tem, da je bralno pismenost treba razvijati pri vseh predmetih v osnovno- in srednješolskem izobraževanju in tudi na vseh predmetnih področjih v vrtcu.«

Kot razlaga Dragica Haramija, so v projektu definirali gradnike bralne pismenosti, ki so jih uvajali v poučevanju strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sodelujočih pri projektu: »Razvijale smo govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano in kritično branje. Teh devet gradnikov je nekako osnova.« Doktorica izpostavi vlogo gradnika besedišča, zelo pomembnega za vsa predmetna področja, »kajti ne more učitelj slovenist razvijati besedišča iz biologije. Vse pedagoške delavce želimo ozavestiti, da se jezik nenehno razvija, da je pismenost prva od osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko izobraževanje in da smo v izobraževalnem procesu pač učitelji oziroma vzgojitelji tisti, ki prenašamo svoje zanje na mlajše rodove. Seveda je bralna pismenost tudi vseobsegajoča; morali bi se je zavedati in na njej graditi. Vsak izmed nas ima možnost za napredek, tudi če se mu zdi, da zna slovensko že zelo dobro, da napreduje v besedišču, svojem izražanju, v pisni komunikaciji. Projekt pa je namenjen zlasti spodbujanju kritičnega branja pri strešjih učencih, razmisleku o tem, kaj je prav in kaj ne, in seveda odzivanju na prebrano besedilo, ki je lahko ustno ali pisno.« Sogovornica dodaja še, da v projektu sodeluje 12 vrtcev ter 25 osnovnih in 22 srednjih šol.

Računsko sodišče pa ugotavlja še, da spada Slovenija med države, v katerih so razlike med učenci iz socialno in ekonomsko različno ugodnih okolij med manjšimi, a to ne velja za dosežke učencev z begunskim ozadjem. Tudi doktorica Haramija omeni različnost vrtčevskih otrok: »Pedagoški inštitut je z anketiranjem ugotovil, da so v 12-ih sodelujočih vrtcih otroci s 26-imi različnimi maternimi jeziki. V osnovni- in srednji šoli potem to malo upade, ko so otroci končali tudi dvoletno uvajanje slovenščine kot drugega oziroma tretjega jezika. To bogastvo jezikov pa nas krepi, bogati, zato moramo delovati medkulturno, upoštevati vse jezike, ki so prvi jezik otrok v našem izobraževanju, in pa seveda posebej ozaveščati, da se vsakdan v vsaki situaciji, ko se učimo kake nove besede, naš jezik bogati in ga razvijamo, da je to torej dejavnost, ki se v resnici razvija vse življenje.« Ob tem pa ostaja razlika med spoloma pri nas relativno velika in je med največjimi v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, še ugotavlja Računsko sodišče RS, ki je izreklo tudi mnenje, da so pristojne inštitucije pri izvajanju bralne pismenosti otrok v državi le delno učinkovite. Projekt OBJEM, sofinanciran od Evropske unije, se končuje junija prihodnje leto.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar

Uporabni povezavi
Gradniki bralne pismenosti: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/515

Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/583