Robert Polanec je pilot toplozračnega balona, ki po dvesto poletih ve, da sta za popolno doživetje poleta ključna varnost in užitek. Trdi, da to ni adrenalinski temveč romantičen šport. Leta 2020 je ustanovil Balonarsko društvo Ptuj in zapolnil vrzel na ptujskem območju, do katere je prišlo, ko je zamrl Balonarski klub Ptuj. Svojo balonarsko pot je začel v klubih v Prekmurju, danes sodeluje na najrazličnejših, tudi mednarodnih dogodkih in se namerava udeležiti tudi poleta za svetovni rekord.

Romantika s pelinom in potencialom

Robert Polanec je za zdaj edini pilot z licenco v približno 25-članskem društvu. Poudarja enakovrednost vseh v društvu; pilot namreč brez zemeljske ekipe ne bi mogel opraviti poleta in zatrjuje, da je letenje s toplozračnim balonom ne adrenalinski, temveč romantičen šport. Romantični vidik ohranja upanje, da ta šport ne bo zamrl: "Zmeraj manj je društev ali klubov, še bolj zaskrbljujoče pa je pomanjkanje zanimanja pomladka. Vzrok za to je verjetno v pomanjkanju finančnih sredstev ob vsesplošni draginji. To ni poceni šport; treba je pridobiti licenco, opremo, izvajati polete. Rekel bi, da so časi debelih krav mimo, iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da je to kar ena borba, da nekako zvozimo leto.«
Morda bi lahko športu in dvigu njegove priljubljenosti v konkurenci drugih športov, ki jih npr. televizijski prenosi približajo ljudem, pomagali sponzorji, objave v medijih in na družbenih omrežjih. Balonarstvo se namreč dogaja nekje visoko v zraku, a je obenem zelo privlačno:"Po nekaterih raziskavah ima promocija z balonom stokrat večji učinek kot promoviranje na jumbo plakatih. Kdaj ste nazadnje videli, da je nekdo stal ob cesti in fotografiral jumbo plakat? Ste pa lahko videli, da je nekdo fotografiral prizor poleta in balon s prepoznavno znamko«, ugotavlja Polanec.

Želi si več mladih pilotov, vloga sponzorjev in donatorjev v balonarstvu pa je različna. Balonarskim društvom lahko podarijo opremo, lahko jim jo dajo v upravljanje, nekatera podjetja pa imajo celo lastne ekipe ne le z reklamnimi napisi, temveč tudi z reklamnimi oblikami, na primer v obliki čistilne naprave. Oglaševanje z baloni je komercialna operacija, za to pa mora biti tudi operater komercialen, izpolnjeni morajo biti nekatere pogodbeni pogoji oziroma obveznosti, pove sogovornik, ki še pravi, da si želi pridobiti tudi licenco za komercialne polete. Za zdaj prevaža prostovoljce ali kolege balonarje in na prva tri mesta priprave in poleta postavlja varnost.

Rana ura, balonarjev ura

Za balonarje je idealno, da so ljubitelji zgodnjega vstajanja, idealno pa je tudi, če jih na poti na polet spremljajo mirne meglice pri tleh. To pomeni, da je ozračje mirno. Poleti so na štartnem mestu že pred sončnim vzhodom, pozimi lahko vzletijo tudi pozneje, okoli sedmih, osmih. Za polet je namreč pomembna razlika v temperaturi zraka znotraj balonske kupole in okoli nje; ta razlika mora biti približno 80 stopinj Celzija:« Leteti je mogoče tudi pri drugačnih temperaturah, ampak takrat obremenjujemo material, tega pa ne želimo. Predstavljajte si, da vozimo po avtocesti z največjo hitrostjo v drugi prestavi. Na cilj bomo prišli, vprašanje pa je, koliko krat in kdaj.«

Piloti polet najavijo kontroli letenja, po telefonu ali prek spletne aplikacije; napovejo višino, smer, število potnikov in količino plina, ki jo imajo, ter približno lokacijo pristanka. Treba pa je tudi sporočiti, ko polet opravijo, saj so v ozadju v pripravljenosti nekatere službe, ki bi se aktivirale v primeru nesreče, še razloži Polanec in doda, da mora biti balon v kontroliranem zračnem prostoru opremljen s tako imenovanim transponderjem, da ga lahko zazna radar.

Sogovornik ostaja realen in pravi, da se je treba zavedati, da lahko pride do napak, tudi do nesreč. Vsakemu sopotniku, še posebej tistemu, ki z balonom leti prvič, poskuša pričarati prijetno in nepozabno doživetje, ga zamotiti in informirati s pogovorom. Najraje pa vidi, da je človek iskren in odkrito prizna, da ga je strah.

Leteti nad puščavo

Že v Sloveniji se tereni za let s toplozračnim balonom zelo razlikujejo; leteti po celjski kotlini je nekaj drugega kot leteti nad Dravskim poljem ali nad prekmurskimi ravnicami. »Na višini 600 ali 1.000 metrov je za balonarje vse ravno, tam znajo vsi leteti, drugo je letenje na nizkih višinah in pristati«, pravi Robert Polanec. Decembra se je udeležil balonarskega festivala v Dohi v Katarju in pove da so bili opozorjeni na prepoved letenja nad sakralnimi objekti:« V tistem zračnem prostoru je veliko omejitev. Tam je zelo prometno letališče Hamad, veliko je sakralnih objektov, ki jih iz zraka ne ločimo, ne vemo, ali je mošeja ali palača. Ampak vse to hitro sprocesiraš in začneš uživati v poletih. Ker pa gre za kraj ob morju, so poleti in pristanki bistveno hitrejši. Tudi puščava v okolici Dohe ni peščena, ampak bolj kamnita, z nizkim skalovjem. Pristajanje v takšnih pogojih je kar izziv«, pove sogovornik.

Izleti v drugo kulturo, na druga območja s svojimi najrazličnejšimi posebnostmi so za pilota dobrodošli, tako glede nabiranja izkušenj, preverjanja znanja in dviga samozavesti. Posebej dragocena pa so medčloveška srečanja; v Dohi je spoznal Afro, za zdaj edino pilotko toplozračnega balona iz Savdske Arabije, ki se je izšolala na Nizozemskem. Njena dokaj tradicionalna družina se je s tem strinjala in zdaj sodeluje v tem še vedno pretežno moškem športu.

Dvesto balonov čez Rokavski preliv

Robert Polanec se bo avgusta udeležil balonarskega festivala v turški Kapadokiji, predvidoma oktobra, ker je zelo odvisna od vremenskih okoliščin, pa bo na vrsti dogodivščina za postavitev svetovnega rekorda – prelet čez Rokavski preliv, od britanskega Dovra do francoskega Calaisa:« Leta 2017 so ta podvig naredili s petdesetimi baloni, letos pa ga želijo z 200 baloni. Sliši se enostavno, a ni, ker je za tak polet potreben pravi veter na pravih višinah«, pove Robert Polanec, ki bo v košari s kolegom Borčetom Paunovskim iz Makedonije, zaradi hladnega morja pa bodo piloti dodatno varnostno opremljeni. Za našega sogovornika je velika čast, sodelovati pri tem podvigu: »Zmeraj si postavljamo neke višje stopničke, ki jih lahko dosežemo in doživimo in verjamem, da imamo na tej poti kot ekipa, kot društvo še ogromno pred sabo – za doživeti in za dati.«

Slovenija se je pred dvema letoma proslavila s svetovnim prvenstvom v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti. Letos bo tam med 21-im in 25-im junijem odprto državno prvenstvo, svetovno prvenstvo pa bo tokrat septembra v madžarskem Szegedu.