Sogovornica podkasta Zorni kot je bila Taja Topolovec, ustanoviteljica in odgovorna urednica spletnega medija Pod črto, specializiranega za preiskovalno novinarstvo. Ta medij letos praznuje 10-letnico obstoja, pogovor pa je nastal ob mednarodnem dnevu svobode medijev, ki smo ga praznovali minuli petek, 3. maja.

Taja Topolovec se je rodila v Ljubljani, del življenja, otroštvo in čas odraščanja, pa je živela v Mariboru. Med drugim je obiskovala II. gimnazijo v Mariboru. Vrsto let sedaj živi v Ljubljani. Študirala je kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Med drugim je pisala za različne slovenske medije, bila urednica kulturološkega spletnega časopisa, ki ga je vzpostavila, in novinarka humanistično-kulturne redakcije Radia Študent. Bila je tudi del uredništva Pogledov, in zasnovala spletno rešitev Pogledi.si. Bila je tudi namestnica vodje oddelka za spletni razvoj na Delu. Leta 2014 sta skupaj z Anžetom Voh Bošticem zasnovala projekt Pod črto. Nekaj let je tudi poučevala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani kot asistenkta pri predmetu Digitalno novinarstvo na programu Novinarstvo. Od februarja 2021 je odgovorna urednica podcrto.si, od julija 2021 pa tudi edina ustanoviteljica Zavoda Pod črto. S svojimi prispevki redno gostuje na mednarodnih konferencah in kot vabljena gostja na izobraževanjih in strokovnih posvetih.

Deset let obstoja spletnega medija Pod črto: Osredotočeni na sistemske probleme in njihovo odpravljanje

Kot omenjeno, spletni medij Pod črto letos praznuje deset let obstoja. Zakaj je prišlo do njegove ustanovitve in kakšni so bili njegovi začetki? "Takrat je bila ideja ustvariti medij, ki bi se lahko posvetil kvalitetnemu novinarstvu in se z nekimi pomembnimi temami ukvarja daljši čas. Skozi čas desetih let smo se razvili v medij za preiskovalno novinarstvo. Delujemo tako samostojno kot tudi na mednarodnih preiskavah v okviru evropske mreže za podatkovno novinarstvo, osredotočamo pa se predvsem na sistemske probleme. Torej mi se na različnih področjih, kot so zdravstvo, okolje, delovanje države, socialna država, ukvarjamo s temami, kjer prihaja do nekega sistemskega problema, zaradi katerega so ljudje prizadeti, in nato s tem, kako ga odpraviti," razlaga Taja Topolovec. Če pogledamo na primeru zdravstva; od leta 2015 so se ukvarjali s problemom poklicnih bolezni. "Gre za ljudi, ki so zaradi svojega dela in poklica, ki ga opravljajo, pridobili neke bolezni, okvare. Mi smo pisali o tem, da v Sloveniji imamo težavo, da se tem ljudem poklicna bolezen ne prizna oziroma nimajo priznanih določenih pravic. Leta smo opozarjali na to in pisali o tej temi, govorili z ministri na to temo, ki so eden za drugim obljubljali sistemske spremembe oziroma spremembo pravilnika. Šele lani so se zadeve spremenile, potem ko je ta tema prešla s slovenske ravni na mednarodno in se je pravilnik spremenil."

Ukvarjali so se denimo tudi s stanovanjsko problematiko. "Lani smo se začeli ukvarjati z novo temo in to je stanovanjska problematika in načeli vprašanje nedostopnosti stanovanj in posledice tega. Niso težava samo cene stanovanj, ampak tudi to, da jih, glede na potrebe, ni dovolj." Ukvarjali so se tudi z nadzorom nad porabo evropskih sredstev, (neprimernim) hranjenjem DNK profilov osumljencev v policijski bazi, pomanjkanjem družinskih zdravnikov itd. Kako izbirajo tematike? "Teme izbiramo na različne načine. Večina si predstavlja, da naše delo poteka tako, da do nas pride nek vir in razkrije neko nepravilnost. Na tak način poteka manjši del našega dela. Večji del je na prvi pogled mnogo bolj 'dolgočasen', v smislu, da kopljemo po podatkih, ki bi (lahko) pokazali na neko nepravilnost oziroma iščemo dokumente, ki bi lahko dokazali nepravilnosti. Govorimo o novinarstvu, ki temelji na dokazih." Kako pa pridejo do podatkov? "V večini primerov podatki nekje obstajajo, moramo samo ugotoviti, kje so. Večino podatkov pridobimo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Seveda pa velikokrat ni zelo enostavno, ker se mnogo teh postopkov vleče po sodiščih več let, da se dokaže, da so določeni podatki javni in bi morali biti dostopni javnosti."

Za njimi je 1. teden preiskovalnega novinarstva: Cilj je znanje razvijati in širiti dalje

Vsekakor pa je za takšno delo potrebno znanje. Tudi za to so nedavno organizirali 1. Teden preiskovalnega novinarstva. "Ko smo pred desetimi leti začeli, smo se dosti sami (na)učili, gledali smo tudi, kaj počnejo drugi v tujini. Traja leta, da pridobiš znanje in izkušnje. Že več let je bila želja, da bi naše znanje začeli deliti širše. Odziv stroke in udeležencev na 1. Teden preiskovalnega tedna je sicer bil dober. Predavali so tudi tuji strokovnjaki. Pomembno se mi zdi, da se tovrstno znanje razvija in širi."

Na kakšen način pa deluje medij Pod črto, tudi v finančnem smislu? "Ko smo mi začeli deset let nazaj, smo bili prvi neprofitni medij za preiskovalno novinarstvo v Sloveniji. Takrat smo morali vzpostaviti svoj lastni medijski model, da je to bilo sploh mogoče. Začeli smo tako, da so to idejo podprli bralci in donatorji - brez tega mi ne bi mogli ustanoviti tega projekta in z njimi še danes sodelujemo. Mnogi med njimi nas podpirajo že od vsega začetka." Imajo tri vire financiranja: "To so donacije bralcev, donacije preko donatorskih pogodb - to so večinoma podjetja in podjetniki - in projektna sredstva. Večji del teh sredstev dobimo preko tujih razpisov in podpore tujih fundacij, ki podpirajo preiskovalno novinarstvo."

Značilnost za njihove članke na spletni strani je, da niso zaklenjeni oziroma so prosto dostopni javnosti. Zakaj? "To je zadeva, ki smo jo obljubili našim donatorjem in podpornikom že na začetku. Torej, nimamo oglasov oziroma oglasnih dohodkov, in da bodo vse vsebine prosto dostopne javnosti. Zakaj se nam zdi to pomembno? Zato, ker delamo na vsebinah, ki so v javnem interesu, ki so zelo pomembne in se nam zdi pomembno, da so dostopne vsem, ne glede na to, ali jih lahko plačajo ali ne."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na povezavi: