Fotografija iz leta 1918. Foto: Berlinski gejevski muzej / zbirka Travestija
Fotografija iz leta 1918. Foto: Berlinski gejevski muzej / zbirka Travestija
Razglednica iz prve svetovne vojne. Foto: Berlinski gejevski muzej / zbirka Travestija

Razstava se osredotoča na gledališko igro kot kolektivni pojav znotraj skoraj izključno moškega prostora. Za vojake in zapornike prve svetovne vojne je gledališče pomenilo veliko več kot le višek kulturnega dogajanja. Igranje vlog, kostumi in možnost potopitve v civilne identitete so imeli zanje seveda poseben pomen. Na ta način so lahko vsaj med predstavami s to preobrazbo relativizirali vsenavzočnost vojne vihre in si omogočili odmik od resničnih grozot.

"Saj niso bili vsi geji, kajne?!"
To vprašanje so pogosto zastavili zunanji opazovalci ob snovanju razstave. Četudi nekateri viri pričajo, da so bili običajno za ženske vloge izbrani vojaki z lepimi nogami, nežnimi obraznimi potezami in določeno stopnjo ženstvenosti, ta merila niso bila izključujoča. Nekateri vojaki pa so kot imitatorji žensk dosegli celo določeno stopnjo zvezdništva.

Poleg odpiranja prostora za iluzijo normalnosti, domovine in družine je igranje vlog in nošenje kostumov tako rekoč tudi prineslo "žensko" v izključno moško družbo. Nošenje oblačil nasprotnega spola pa je pomenilo tudi prečenje meja družbeno določenih spolnih vlog in omejitev, ki jih te prinašajo s seboj – kar je pomembno tudi z današnjega vidika.

Ne le nemški vojni odri
Na razstavi ni predstavljen le fenomen gledališč na fronti in v ujetniških taboriščih nemškega prostora, temveč je predstavljena tudi francoska, angleška in ruska scena. Razstava prek obravnavanja te teme povezuje biografije pomembnih posameznikov s področja gledališča in filma ter jih postavlja v zgodovinski kontekst velike vojne.

Gre za prvo obširno razstavo, ki se posveča tej temi s poudarjenim interdisciplinarnim pristopom, ki vključuje študije spola, zgodovino gledališča in sodobno zgodovino. Na ogled so redke fotografije, dokumenti in filmski material, ki so večinoma nastali v promocijske namene. Razstavo je spremljal tudi simpozij, ki se je med drugim ukvarjal s temami, kot so tovarištvo in homoseksualnost v veliki vojni, pojem moškosti v času vojne, travestija na fronti, takratne oblike in funkcije gledališča …