Razstava, ki je postavljena v sklopu dogodkov ob stoti obletnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu, predstavi več kot 55 del, večinoma velikoformatnih slik, na katerih je Vrečič prikazoval pokrajino in domačine.
Razstavljena so tudi tri dela, ki prikazujejo Rome oziroma Cigane, kot jih je takrat še poimenoval Vrečič. Prvo delo, ki je datirano še pred leto 1928, prikazuje skupino Romov ob ognju, kot nekakšni romski tabor. Na drugem je romska mati z dvema otrokoma, naslovil ga je: Cigani, Plitvička jezera. Na zadnjem pa je romska ženska, z naslovom Ciganka.
"Čeprav tedanja srenja v Ljubljani Vrečičevega prikazovanja Romov morda ni razumela, lahko tudi, da ga ni odobravala, so njegova dela izkaz tedanjega življenja, njegovega razumevanja okolja in srčne želje, da poda resnične vtise iz narave, za ljudi in za nas, zanamce," je med drugim za Radio Slovenija povedala višja kustosinja v Pomurskem muzeju Murska Sobota, Tamara Andrejek.
Ludvik Vrečič se je v slovensko likovno zgodovino zapisal že leta 1928. Še preden je diplomiral na likovni šoli v Budimpešti, je v Ljubljani, v Jakopičevem paviljonu, razstavil svojo tedanjo celotno zbirko 226 del – risbe, skice in slike.
Razstavo Ludvika Vrečiča in njegovo upodobitev Romov si obiskovalci lahko ogledajo vse do konca meseca v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje