Evropska komisija je jedrsko energijo v svoji taksonomiji uvrstila med zelene vire, kar jedrskim elektrarnam prinaša enake pogoje financiranja in umeščanja v prostor kot denimo sončnim in vetrnim. Foto: MMC RTV SLO
Evropska komisija je jedrsko energijo v svoji taksonomiji uvrstila med zelene vire, kar jedrskim elektrarnam prinaša enake pogoje financiranja in umeščanja v prostor kot denimo sončnim in vetrnim. Foto: MMC RTV SLO

V enačbi energetske samooskrbe z električno energijo se bo Slovenija že čez deset let soočila z veliko neznanko. Iz trenutne kombinacije, ki predstavlja temelj slovenske proizvodnje električne energije – jedrska energija, premog in voda –, bo namreč leta 2033 v skladu s sprejeto strategijo izhoda iz premoga ugasnila Termoelektrarno v Šoštanju, ki trenutno v povprečju proizvede tretjino električne energije, ki se porabi v Sloveniji. Leta 2043 se bo nato izteklo še obratovalno dovoljenje za Jedrsko elektrarno Krško, ki v končni rabi prispeva približno petino.

Proizvodnja električne energije v januarju 2023. Polovica energije, proizvedene v jedrski elektrarni Krško, sicer po meddržavni pogodbi kot solastnici pripada Hrvaški, tako da jedrska energija v slovenski končni rabi predstavlja približno petino. Vir: Surs
Proizvodnja električne energije v januarju 2023. Polovica energije, proizvedene v jedrski elektrarni Krško, sicer po meddržavni pogodbi kot solastnici pripada Hrvaški, tako da jedrska energija v slovenski končni rabi predstavlja približno petino. Vir: Surs

Slovenija že v trenutnih razmerah v povprečju uvaža približno četrtino električne energije, ob tem pa raba vztrajno raste – do leta 2050 se bo zaradi gospodarske rasti in elektrifikacije po napovedih strokovnjakov podvojila –, zato je jasno, da bo treba za zagotavljanje ustreznega deleža samooskrbe v kratkem zastaviti jasno in premišljeno energetsko politiko. Ob cilju Evropske unije, da bo proizvodnja električne energije do leta 2050 brezogljična, možnih scenarijev za večanje proizvodnje ni na pretek. Nafta, plin in premog namreč ne pridejo v poštev. Ob pripravi scenarijev energetske prihodnosti Slovenije se zato ob bolj intenzivnem umeščanju sončnih in vetrnih virov energije razprava vrti predvsem glede gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2). Družba Gen energija je leta 2021 zanj dobila energetsko dovoljenje, trenutno pa poteka dopolnitev gradiva za pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, ki bo predvidoma zaključena sredi leta. Do podpisa pogodbe z dobaviteljem in začetka gradnje, bo sicer v najboljšem primeru preteklo še kar nekaj let.

Gradnji JEK-a 2 je naklonjena tudi politika, glede na napovedi pa bomo o tem vprašanju v roku petih let odločali tudi na referendumu. Čeprav se je javno mnenje ob energetski krizi nagnilo drugemu bloku jedrske elektrarne v prid, predvsem v vrstah okoljevarstvenikov še vedno opozarjajo na številne negativne plati jedrske energije. O argumentih za in proti smo se pogovarjali s strokovnjakoma iz tabora nasprotnikov in podpornikov gradnje novega jedrskega reaktorja – Matjažem Grmekom iz društva za sonaravni razvoj Focus in Tomažem Žagarjem, predsednikom Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) ter vodjo službe za planiranje in nadzor v Gen energiji.

Je jedrska energija zelena?

Evropska komisija je jedrsko energijo v svoji taksonomiji nedavno uvrstila med zelene vire, kar jedrskim elektrarnam prinaša enake pogoje financiranja in umeščanja v prostor kot denimo sončnim in vetrnim. V Društvu jedrskih strokovnjakov se s taksonomijo strinjajo. Kot poudarjajo, uporaba jedrske energije namreč poleg tega, da pomembno prispeva k zanesljivosti in stabilnosti proizvodnje električne energije, tudi zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, spodbuja razvoj ter povečuje delež domače proizvodnje in je s tem temelj prihodnosti slovenske energetske neodvisnosti ter del strategije za odpravo odvisnosti EU-ja od ruskih fosilnih goriv.

Sorodna novica Drugi blok jedrske elektrarne dobil energetsko dovoljenje

"Če upoštevamo dejanske vplive na okolje, ki so merljivi in znanstveno preverjeni, vidimo, da so v bistvu tehnologije, kot so sončne in vetrne elektrarne, z vidika vpliva na zdravje, okolje, rabo prostora in naravnih surovin zelo primerljivi z jedrsko energijo," pojasnjuje predsednik društva Tomaž Žagar. Kot poudarja, moramo pri tem upoštevati količino energije, ki jo posamezen vir proizvede. "Če računamo vpliv ene majhne sončne elektrarne, je vpliv zelo majhen. Ampak če preračunaš na proizvedeno enoto energije, so vplivi jedrske energije, sonca, vetra in vode izenačeni. In kar ljudje rabimo, je energija, ne elektrarne," je dejal.

V društvu za sonaravni razvoj Focus pa se z odločitvijo Evropske komisije ne strinjajo in jo označujejo za t. i. zeleno zavajanje (green washing, ang.), odločitev pa pripisujejo tudi političnim lobiranjem držav – predvsem Francije –, ki se ukvarjajo z gradnjo in vzdrževanjem jedrskih reaktorjev po Evropi. "Slika je dejansko malo drugačna, precej se skriva. Kar jedrski energiji ne gre v prid, se ne prikaže," opozarja strokovnjak za energetiko Matjaž Grmek. Kot je dejal, obstajajo številni dokazi o škodljivih vplivih na naravno okolje, ki izhajajo predvsem iz procesov življenjskega cikla jedrske energije – od rudarjenja urana do skladiščenja radioaktivnih odpadkov, ki bodo bremenili tudi prihodnje generacije, in pa segrevanja rek, ki se uporabljajo za hlajenje reaktorjev. Ob tem je opozoril na lahkomiselnost, ko se zanemarja možnost nastanka jedrske nesreče. "Dejstvo, da naša jedrska elektrarna stoji na geografski prelomnici in na potresnem območju, ni zanemarljivo," opozarja.

Jedrska elektrarna Krško v omrežje pošilja nekaj manj kot 700 MW. Energetsko dovoljenje za drugi blok medtem predvideva zmogljivost 1100 MW. Foto: BoBo
Jedrska elektrarna Krško v omrežje pošilja nekaj manj kot 700 MW. Energetsko dovoljenje za drugi blok medtem predvideva zmogljivost 1100 MW. Foto: BoBo

Je jedrska energija domači vir?

V društvu Focus ob tem opozarjajo, da jedrska elektrarna za proizvodnjo električne energije potrebuje jedrsko gorivo – obogateni uran, ki se pridobi iz naravnega urana. Čeprav na območju Slovenije leži dovolj zalog urana, da bi z njim lahko jedrsko elektrarno oskrbovali za njeno celotno življenjsko dobo, rudnik ne bi bil ekonomičen, zato jedrsko gorivo uvažamo. Klasifikacija, ki jedrsko energijo umešča med domače vire, je zato po mnenju Matjaža Grmeka sporna in zavajajoča.

Sorodna novica NEK bo lahko deloval do 2043; Brežan: Je v tehničnem stanju, ki omogoča, da ni varnostnih tveganj

Tomaž Žagar na očitek, čeprav ga v njegovem bistvu ne zanika, odgovarja z več argumenti – tako fizikalnimi kot pravnimi. Kot je pojasnil, je uran specifično gorivo, saj je njegova energijska gostota milijonkrat večja kot gostota katerega koli drugega energenta. To pomeni, da je treba v reaktor za primerljivo proizvodnjo dati milijonkrat manjšo količino urana, kot denimo premoga ali nafte v druge vrste elektrarn. Celotno količino goriva za 18 mesecev delovanja krške jedrske elektrarne v Slovenijo pripelje en večji tovornjak. Uvoz tako po njegovem mnenju ne predstavlja težave, saj jedrske elektrarne uran kupujejo na zalogo – za dve ali celo pet let. Poleg tega članicam EU-ja dostop do jedrskega goriva zagotavlja pogodba Euratom kot temeljna pogodba Evropske skupnosti. "Ta pogodba državam članicam Evropske unije zagotavlja dostop do domačih virov jedrskega goriva za mirnodobno uporabo," je pojasnil.

Kot rečeno, za delovanje jedrske elektrarne sicer ne zadostuje zgolj surovi uran. "Gorivo, ki ga naložimo v jedrsko elektrarno, je zapleten tehnološki produkt z veliko dodano vrednostjo," pravi Žagar. Ob tem je dodal, da lokacija rudnika, iz katerega pride uran – ta je sicer precej enakomerno razpršen po vsem svetu –, na lastnost končnega produkta ne vpliva. Krška jedrska elektrarna ima sklenjeno pogodbe z dobavitelji iz EU-ja in ZDA, gorivne elemente pa trenutno dobiva iz zadnje.

A majhna količina, ki je potrebna za proizvodnjo električne energije, in zagotovljena dobava kljub temu ne spremenita dejstva, da jedrsko gorivo uvažamo. Tu nastopi še statistična obrazložitev – kot vir, ki proizvaja električno energijo v jedrskih elektrarnah, se namreč ne šteje obogateni uran, temveč jedrska toplota, ki se sprošča pri cepitvi atomov v jedrskem reaktorju.

Je gradnja jedrske elektrarne ekonomična?

Nasprotniki gradnje JEK-a 2 poleg okoljskih vidikov med glavnimi protiargumenti navajajo predvsem astronomske stroške, ki bodo nastali z njeno gradnjo. V Gen energiji so pri ocenah za zdaj zadržani. V gradivu, ki je bilo na njihovi spletni strani objavljeno avgusta lani, so zapisali, da so bili primerljivi projekti po svetu zgrajeni po cenah med 4200 do 5700 evrov na kW moči. Ob 1100 MW zmogljivosti, bi JEK 2 po tem izračunu torej stal med 4,6 in 6,2 milijarde evrov, vendar Gen energija v svoji oceni ni upoštevala stroškov financiranja projekta. "Relevantne ocene investicijskega vložka bomo pridobili od potencialnih dobaviteljev tehnologije v nadaljnjih fazah projekta. Natančnejše ocene bodo dobavitelji lahko pripravili v sklopu priprav na razpis in bodo upoštevali vhodne podatke, vezane na lokacijo in zahteve investitorja," so sporočili z družbe.

Sorodna novica Gen energija: NEK 2 bi lahko začel delovati leta 2035

Na stroške, če bo sprejeta odločitev za to, bo sicer v veliki meri vplival tudi potek gradnje. "Strateški cilj Gena je začetek obratovanja JEK-a 2 v letu 2035. Vendar pod pogoji, da postopki in gradnja od danes naprej potekajo neprekinjeno," je ob predstavitvi časovnice projekta lansko jesen dejal poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar. Ob tem je spomnil, da se je od leta 2021 predvidena časovnica že zamaknila za dve leti. "Z vsako zamudo se bo projekt tudi naprej prestavljal," je opozoril.

Matjaž Grmek iz društva Focus meni, da letnica 2035 ni realna. "Razumem pa, zakaj se uporablja. Trije aspekti: človeška narava je taka, da se ne želi ukvarjati s problemi; želijo biti všečni, da dobijo podporo; politika diktira strokovne odločitve," je dodal. "Jedrska energija je draga in se še draži – zaradi stroškov gradnje, posojila se držijo, ker so komercialne banke ugotovile, da to ne znese in ni zanimanja za investicije. Poleg tega se običajno vsaj za dvakrat podaljša rok izgradnje, kar spet poveča stroške. In to ne za nekaj odstotkov, ampak za dvakrat, trikrat," je opozoril Grmek. Ob tem na društvu Focus opozarjajo še, da bo JEK 2 neke vrste dražje nadaljevanje Teša 6. "Isti princip, dela se na enak način, stvari tečejo netransparentno naprej, v nekem trenutku pa bomo že toliko vložili, da ne bo vrnitve," opozarja predstavnik društva, ki je prepričan, da JEK 2 ne bo zgrajen brez sofinanciranja davkoplačevalcev.

Zamude pri gradnji jedrskih elektrarn v tujini

Da so zamude pri gradnji jedrskih elektrarn pogoste, kažejo tudi primeri v tujini. Dobro načrtovane aktivnosti za izgradnjo in zagon jedrske elektrarne običajno trajajo do 11 do 12 let, pri čemer sama gradnja posamezne enote v povprečju traja 7 let, so strokovnjaki ugotavljali v članku Pomen naprednega načrtovanja proizvodnje za jedrsko industrijo, ki je bil leta 2016 objavljen v zborniku Poljske akademije znanosti. Ob tem so opozorili, da ima približno 75 odstotkov jedrskih reaktorjev v gradnji po vsem svetu zamudame.

Poglejmo nekaj primerov iz tujine. V EU-ju nove jedrske bloke gradi več držav, praktično vsi pa so že presegli prvotno zastavljen cilj – tako časovni kot stroškovni. V Franciji so tretji blok jedrske elektrarne Flamanville začeli graditi leta 2007, investicija pa je bila ocenjena na 3,3 milijarde evrov. Predvideno je bilo, da bo blok začel obratovati leta 2012. Po zadnjih ocenah bo reaktor, ki že desetletje zaostaja za prvotnim načrtom, z delovanjem začel v prvem četrtletju leta 2024, skupno pa bo stal 13,2 milijarde evrov.

Na Finskem se medtem pripravljajo na zagon redne proizvodnje tretjega jedrskega bloka jedrske elektrarne Olkiluoto, ki so jo začeli graditi leta 2005. Začetek komercialnega obratovanja je bil sprva načrtovan za leto 2009, stroški pa so s prvotno predvidenih 3 milijard evrov v tem času narastli na približno 11 milijard.

Z velikimi zamudami se spopadajo tudi pri gradnji jedrske elektrarne Hinkley Point C v Veliki Britaniji. Gradnja se je začela leta 2017. Trenutno je predvideno, da bo reaktor začel delovati sredi leta 2027, kar je dve leti pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano. Ob tem se že omenja možnost dodatnega 15-mesečnega zamika. Stroški so bili prvotno ocenjeni na 20 milijard evrov, po zadnjih ocenah pa bodo presegli 35 milijard evrov. Ob tem so se decembra lani v britanski strokovni reviji New Civil Engeneering pojavila poročila, ki kažejo na to, da Hinkley Point C ne bo deloval vsaj do leta 2036, kar pa je tiskovni predstavnik zanikal.

Tomaž Žagar je pri tem dodal, da se zamude pri gradnji dogajajo izključno pri novogradnjah, ki prvič v nekem okolju uvajajo tehnologije in rešitve, ki niso standardne in preizkušene. Takšnih je po njegovih navedbah 10 odstotkov projektov. "Medtem ko je bilo 90 odstotkov vseh jedrskih elektrarn na svetu zgrajenih s povprečnim časom gradnje 7 let. JEK 2 bo prav zato temeljil na že preverjenih tehnologijah," je dodal.

Kakšne so alternative – bi lahko stavili zgolj na obnovljive vire energije?

"Zelo pogosto se govori, da obnovljivi viri energije ne morejo nadomestiti klasičnega proizvodnega vira, kot je jedrska elektrarna," je dejal Grmek. "A obstajajo študije, ki denimo za celoten Balkan predvidevajo izključno obnovljive vire energije. Gre sicer za teorije, ampak če pogledam nazaj – leta 2000 se je o sončnih elektrarnah govorilo kot o eksotični rešitvi. V dveh desetletjih smo prišli do točke, ko lahko praktično vsak postavi sončno elektrarno na lastno streho, in si s tem zniža ceno električne energije, tako da lahko predvidevamo, da se stvari tukaj ne bodo ustavile. Samo proces mora iti malo v drugačno smer, da se odmaknemo od centralnih, velikih konglomeratov energije, in se usmerimo v smer manjših, neodvisnih virov, zadrug," meni predstavnik Focusa. Prepričan je, da če bi milijarde, ki bodo potencialno namenjene gradnji JEK-a 2, investirali v razvoj in postavitev sončnih in vetrnih elektrarn, bi z njimi lahko zagotovili preskrbo za celotno Slovenijo.

Zemljevid območij, ki bi bila primerna za postavljanje obnovljivih virov energije. Foto: Ministrstvo za infrastrukturo
Zemljevid območij, ki bi bila primerna za postavljanje obnovljivih virov energije. Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

"Slovenija je zelo redko poseljena in bi se veliko površin dalo porabiti za obnovljive vire energije. Moramo biti odkriti – teoretično, če bi skoraj vso površino Slovenije namenili proizvodnji električne energije z obnovljivimi viri, bi bilo to mogoče. Praktično pa je ob enaki kakovosti življenja, kot smo je deležni trenutno, to nemogoče," je prepričan Žagar, ki se sklicuje na nedavno študijo švicarskega energetskega sistema. "Ugotovili so, da je scenarij, kjer bi do leta 2050 zaustavili vse svoje jedrske elektrarne in hkrati želeli obdržati enako nizke izpuste, bistveno dražji in praktično nemogoč. Če ne računajo tudi na uvoz energije iz okoliških držav, se jim tak načrt ne izide," je pojasnil. Sam obnovljive vire energije vidi kot ključno dopolnitev proizvodnje električne energije, v središču katere je jedrska elektrarna. Če bi stavili zgolj na obnovljive vire, bi bili namreč, kot pojasnjuje Žagar, zelo močno odvisni od uvoza iz drugih držav, ki bi bile naša "baterija". Ob tem predsednik DJS-ja dodaja, da bo tudi v primeru gradnje JEK-a 2 še ogromno prostora za obnovljive vire energije.

Takšno kombinacijo sicer v svoji viziji 3 + 1 (jedrska, sončna in hidroenergija ob podpori plinskih rezervnih zmogljivosti) predpostavljajo tudi v Gen energiji. "Strokovnjaki so si enotni, da je oskrba izključno z obnovljivimi viri v današnjem elektroenergetskem sistemu zelo težko izvedljiva. Za učinkovito delovanje elektroenergetskega sistema izključno z obnovljivimi viri bi bile potrebne obsežne prilagoditve distribucijskega omrežja in velika vlaganja v hranilnike in predvsem črpalne elektrarne," so pojasnili v družbi. Kot so zapisali, mora obnovljive vire zaradi njihove odvisnosti od naravnih danosti spremljati stabilen vir energije, pri čemer sta možna dva scenarija, bodisi s plinom ali z jedrsko energijo. "Ker se je plin, zlasti zaradi odvisnosti od uvoza in kot fosilni vir, izkazal za neustreznega, se kaže kot najprimernejša kombinacija obnovljivih virov energije in jedrske energije," so prepričani. V Gen energiji ob tem poudarjajo, da se zavzemajo za "strokovno utemeljen, učinkovit, transparenten in odgovoren potek projekta JEK 2".