Foto: Ribiška družina Ljubno
Foto: Ribiška družina Ljubno

Na posvetu Življenje v vodi po katastrofalnih poplavah leta 2023, ki ga je na sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni organizirala Ribiška zveza Slovenije (RZS), so pojasnili, da so lokalni ribiči takoj, ko se je začela izvajati sanacija prizadetih vodotokov, začeli opažati, da je glavni namen sanacij regulacija vodotokov, in sicer tako, da voda čim prej odteče stran, brez veliko razmišljanja o vplivu takšnega početja na vodne in obvodne živali. RZS je zato državo pozval, naj prisluhne in upošteva mnenja ribičev o sonaravnih gradbenih posegih v vode.

Skoraj nihče, razen nas ribičev, se po poplavah ni spraševal, kaj bo z ribami, še posebej pa z vodotoki. Ribiči smo že takrat slutili, da se ne bo zgodilo nič dobrega. Ne skrbi nas samo, da je poplava v zgornjem porečju reke Savinje, reke Meže, Kamniške Bistrice in drugih, pobila od 80 do 90 odstotkov rib in do neprepoznavnosti spremenila rečne struge, ampak nas še bolj skrbi, da bodo popoplavne sanacije na nekaterih območjih naredile več škode, kot jih je sama poplava,” je povedal predsednik RZS-ja Miroslav Žaberl.

Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in dejavnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je priznal, da se na naravni vidik velikokrat pozabi. Povedal je, da razume, da si številni želijo, da bi sanacija potekala še hitreje, vendar je obenem opozoril na pomen strokovnega dialoga.

Če želimo zagotoviti hitro, a hkrati tudi kakovostno in premišljeno sanacijo, je za to potrebnega nekaj časa. Pomembno je pripraviti strokovne podlage, nezanemarljiv pa je tudi dialog tistih, ki jih ta sanacija neposredno zadeva. Dejstvo je, da brez tega sanacija ne bo uspešna. Treba se je pogovoriti in najti optimalne rešitve za najpomembnejša vprašanja. Če tega ne bo, se bomo v prihodnosti srečevali s še težjimi situacijami,” je dejal.

Foto: RZS
Foto: RZS

Ihtiolog in naravovarstvenik Peter Valič je opozoril, da je imela voda ob poplavljanju manjšo moč tam, kjer ni bila ukalupljena z betonom, ampak jo je omejevala vegetacija. “Na obrežno vegetacijo so se spravili praktično vsi. Ko zanemariš okoliške jarke, imaš vso vodo v trenutku v glavni strugi,” je dejal.

Skozi leta so se vodotoki vse bolj kanalizirali, to pa se še bolj intenzivno dogaja ob trenutnih sanacijah, je pojasnil. Ob številnih poplavah ravno na mestih, kjer ni obrežne vegetacije voda naredi največjo škodo na infrastrukturi. “Vegetacija ustavlja hitrost vode. Kjer so mostovi, mora biti beton. Takoj ko je most zaščiten, je treba reki dati, da zadiha. Samo ne zaradi dobrega posla še sto metrov v vsako smer zabetonirati struge. Le tako se lahko pogovarjamo o trajnih rešitvah,” je poudaril nesmotrnost čezmernih posegov v rečne tokove.

Staroselci na Koroškem na primer niti pomislili niso, da bi gradili na poplavnem območju, čisto ob reki pa imamo najrazličnejše hale podjetij. Tam, kjer so umaknili vegetacijo s protipoplavnimi ukrepi, je lani odtrgalo cesto. Protipoplavni kamnometi preprosto ne morejo zdržati. Preprosto je potrebna sprememba zakonodaje gradnje na poplavnih območjih,” je Valič opozoril na nespametnost pri pozidavi na poplavnih območjih in na problematično zakonodajo.

Predsednik RZS-ja Žaberl pa je ob tem poudaril, da ribiči zahtevajo več sodelovanja pri načrtovanju vodnih posegov, obenem pa želijo biti pravočasno obveščeni z načrtovanimi popoplavnimi ukrepi. "Treba je vzpostaviti ustrezen nadzor nad izvajanjem popoplavnih ukrepov in preverjati, ali so bile dejansko upoštevane strokovne usmeritve zavoda za ribištvo,” je še dejal Žaberl.