Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje. Foto: Val 202/Maja Ratej
Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje. Foto: Val 202/Maja Ratej

Klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje v intervjuju za Val 202 pravi, da je vreme v preteklih tednih res odstopalo in da česa podobnega tudi na Agenciji ne pomnijo: "Če me spomin ne vara, je bila to največja koncentracija izdanih rdečih opozoril, torej opozoril najvišje stopnje, v tako kratkem časovnem obdobju."

Vreme preteklih dni je po njegovem posredno mogoče pripisati človeku, "a prav gotovo ne, da bi nekdo namensko izvajal kakšen projekt, ki bi sprožal ta neurja. Gotovo pa gre za posredni učinek človekovega delovanja v zadnjih desetletjih, da smo torej z izpuščanjem toplogrednih plinov in ogrevanjem ozračja povzročili večjo verjetnost za takšne dogodke, kot smo jih imeli ta mesec."

Poletja bodo vse bolj ekstremna, zime vse bolj podobne

Modelske projekcije so po njegovih besedah enotne, da lahko ob nadaljnjem segrevanju ozračja pričakujemo intenzivnejše in pogostejše nalive, večja bo tudi verjetnost za debelejšo točo. "Nedavne raziskave so pokazale, da se je v zadnjih 40 letih zlasti na območju Italije in Slovenije ter še v nekaterih drugih delih južne polovice Evrope statistično značilno povečala pogostost dni z ugodnimi razmerami za razvoj neurij. Četudi odstranimo vse druge vzroke, se je v tem obdobju torej povečalo število dni s točo in močnim vetrom. Ta trend se bo v tem stoletju verjetno nadaljeval, pri čemer bi se v primeru nadaljnjega zmanjševanja poletne količine padavin število neviht sicer zmanjšalo, a bo pri vsaki verjetnost, da ta preraste v neurje, večja. V splošnem pričakujemo, da se bodo sušna obdobja podaljšala, pogosteje pa se bodo sklenila z močnimi nalivi in neurji."

Zdajšnje obdobje, pritrjuje Vertačnik v pogovoru za Val 202, je torej generalka za to, kar lahko pričakujemo v prihodnosti. "Spremenljivost vremena v srednji Evropi se bo zlasti poleti iz leta v leto povečevala. Se pravi, da bomo imeli lahko eno poletje zelo vroče in suho, prihodnje pa bo, recimo, veliko bolj spremenljivo z dežjem in pogostimi neurji. Seveda to ne bo postalo pravilo, vendar na splošno res lahko pričakujemo, da bodo poletja med sabo bolj različna, kot so bila v preteklosti. Zime pa si bodo postajale vse bolj podobne."

Ponedeljkovo neurje, fotografirano iz Dražgoš proti jugu. Foto: Aleš Kolenc
Ponedeljkovo neurje, fotografirano iz Dražgoš proti jugu. Foto: Aleš Kolenc

Za takšna neurja sovpadlo več dejavnikov

Julija je bilo, nadaljuje, vreme nad večjim delom Evrope precej nenavadno. V Sredozemlju je vztrajal dolgotrajen vročinski val, ki je postregel s številnimi temperaturnimi rekordi, medtem ko je severno od Alp prevladovala dokaj hladna zračna masa iznad Atlantika. "Na stiku teh dveh zračnih mas smo imeli tako v nižjih kot v višjih plasteh ozračja močne vetrove zlasti v višjih plasteh. V zgornjih delih nevihtnih oblakov na višini približno 10 kilometrov je veter namesto običajne hitrosti 15 metrov na sekundo pihal s podvojeno hitrostjo, pa tudi razlika med hitrostjo vetra zgoraj in spodaj, ki je nad Slovenijo običajno okrog 14 metrov na sekundo, je bila zdaj okrog 28 metrov na sekundo, se pravi, da je bilo to striženje vetra z višino precej močnejše kot običajno." Hkrati je bila po njegovih besedah tudi količina vodne pare nadpovprečna, nevihtni oblaki so imeli dovolj vodne pare za razvoj v neurja, ob čemer je bila nestabilnost ozračja zelo velika. Vsi ti dejavniki so povzročili močna neurja, ki so segala od vzhodne Francije prek Alp in Padske nižine čez Slovenijo proti osrednjemu Balkanu.

Od Francije z veliko hitrostjo nad naše kraje

Nevihtni sistemi, ki so se znesli nad našimi kraji, so po večini nastajali nad jugovzhodno oziroma vzhodno Francijo, Švico in severno Italijo in se nato po večini oblikovali v večje nevihtne sisteme. "Ti so potem z veliko hitrostjo, okrog 80 kilometrov na uro, potovali proti vzhodu ali jugovzhodu, večina teh sistemov je prečkala tudi Slovenijo. Močno prizadeti so bili tako tudi severna Italija in nekateri predeli Avstrije, nad vzhodnim delom Balkana, torej proti Črnemu morju, pa so nevihtni sistemi že razpadli." Šlo je za nevihtne sisteme v obliki tako imenovanih nevihtnih linij, ki jih običajno spremlja precej močan, ampak dokaj kratkotrajen naliv. Glavna nevarnost teh nevihtnih sistemov so, po Vertačnikovih besedah, zelo močni sunki vetra, ki so v nižinah marsikje presegali hitrost 90 kilometrov na uro, v višjih legah pa 150 kilometrov na uro. "Meritve s Kredarice in Kanina so pokazale celo sunke vetra s hitrostjo 160 kilometrov na uro, te hitrosti so neobičajne za poletje."

Druga oblika neurij, ki smo jih lahko spremljali, pa so tako imenovane supercelične nevihte, gre za nevihte z vrtečim se vzgornikom, kar povzroči še močnejši dvig zraka, posledica tega pa je nastanek velike toče, ki je pogosta spremljevalka takih neviht. "Toča je v zadnjih tednih marsikje presegla premer pet centimetrov, v Furlaniji - Julijski krajini so imela zrna premer celo 19 centimetrov. Pri nas je ključna nevarnost superceličnih neviht toča, v Združenih državah pa so tornadi. Nekaj teh so imeli te dni tudi v Padski nižini." Med superceličnimi nevihtami, dodaja Vertačnik, je sicer manjša nevarnost vetrolomov in hujših nalivov, saj se premikajo dokaj hitro. "Neurje, ki je pretekli teden pustošilo v Vojniku, je imelo, denimo, hitrost premikanja približno 40 kilometrov na uro. Največjo škodo sta povzročila veter in toča."

Največja supercelična nevihta je bila sicer pri nas v noči na torek oziroma v ponedeljek zvečer. Nastala je v severozahodni Italiji in se potem pomikala čez Padsko nižino, kjer je tudi natresla največja zrna toče, po prehodu čez mejo pa je nekoliko oslabela in se potem počasi preobrazila v nevihtni pas.

Klimatolog Gregor Vertačnik pojasnjuje vremensko dogajanje, zavrača teorije zarot

Novi temperaturni rekordi

V delih Sredozemlja, zlasti v vzhodni Španiji, Italiji in Grčiji, so imeli julija nadpovprečno visoko temperaturo, na nekaterih območjih je bil julij tudi od tri do štiri stopinje Celzija toplejši kot običajno. Še večji temperaturni odklon je bil na severni obali Afrike, zlasti v Alžiriji in Tuniziji so imeli za približno pet stopinj toplejše vreme od dolgoletnega povprečja. "Ta dolgotrajni vročinski val se najbolj ekstremno opazi na samem Sredozemskem morju, morska gladina konec julija ni bila še nikoli niti približno tako topla kot letos. Letos smo že petindvajsetega julija izmerili nov temperaturni rekord, povprečna temperatura je bila 28,4 stopinje Celzija v površinski plasti vode."

Ta vročinski val je marsikje postregel z novimi temperaturnimi rekordi, nenavadno veliko število postaj je po Vertačnikovih besedah izmerilo 45 stopinj Celzija ali več. "Najbolj ekstremno je bilo na Sardiniji, kjer je bilo na vzhodni obali 48 stopinj Celzija, omeniti pa je treba tudi Palermo, največje mesto na Siciliji, kjer se temperatura ponoči ni spustila pod 36 stopinj Celzija, to je bila rekordno visoka vrednost za vso Evropo v zgodovini meritev."