Prvi Terratelin izdelek so majice iz morske trave. Foto: Terratela
Prvi Terratelin izdelek so majice iz morske trave. Foto: Terratela

Nekako tak miselni ustroj je vodil Natalio Burakowsko, Američanko poljskih korenin, da odpre podjetje Terratela, ki ni le še en ponudnik ekoloških izdelkov, običajno težko dosegljivih nižjim slojem, ampak naj bi sprožilo razpravo znotraj modne industrije (in družbe) ter predstavilo model, kako se lahko oblačimo odgovornejše do okolja.

Statistika ne laže – hitra moda dela škodo ljudem in planetu. Po podatkih Združenih narodov kupujejo potrošniki 60 odstotkov več oblačil, nosijo pa jih polovico manj. Vsako sekundo se na smetišče odvrže ali zažge za cel tovornjak zavrženega tekstila.

“Čas je, da opustimo množično proizvedena poceni oblačila. Opustimo plastična vlakna, strupena barvila, odpadno vodo in nečloveške prakse, ki krivično prizadenejo države v razvoju ter njihove podplačane, izkoriščane delavce,” pravi Burakowska, ki v modni industriji dela že več kot desetletje. Njena strast so inovativni materiali in ustvarjanje trajnostnih rešitev kot odgovor na trend hitre mode.

Terratela je novo podjetje trajnostnih materialov, ki s krožnim pristopom izdeluje inovativne materiale iz obnovljivih virov hrane in zavržene hrane. Burakowska je podjetje odprla na svetovni dan Zemlje 22. aprila, Terratelin prvi izdelek pa je SeaFibe™, majica, narejena iz morske trave. Podjetje, katerega cilj je "oblačiti svet z namenom", si želi v modni industriji sprožiti revolucijo s trajnostnimi oblačili, ki imajo pozitiven vpliv na planet.

V ta namen sodelujejo z etičnimi tovarnami in uporabljajo do okolja prijazne biorazgradljive materiale z nizkim ogljičnim odtisom. Majica SeaFibe™ je izdelana iz kombinacije morske trave iz islandskih fjordov in evkaliptusa.

Terratelin do okolja prijazen koncept se nanaša na vse elemente – embalaža je razgradljiva in potiskana z organskim črnilom na podlagi soje, v etikete so vdelana semena, ki se lahko posejejo, vreče so namenjene večkratni uporabi. "Promoviranje krožnega gospodarstva in zmanjševanja odpadkov je najboljši način za spopadanje z negativnimi učinki hitre mode na planet," meni Burakowska. “Želimo si več kot samo podati modno izjavo – smo podjetje s trajnostjo v svojem bistvu, osredinjamo pa se na materiale iz zavržene hrane in obnovljivih virov hrane. Naša misija je proizvesti oblačila, ki niso samo videti dobro, ampak so tudi blagodejna za planet. Menimo, da bi morala biti trajnost neločljiv del modne industrije in ponosni smo, da smo na čelu tega gibanja."

Pri Terrateli so se tudi zavezali transparentnosti in sledljivosti, tako da ima vsaka majica svojo QR-kodo, s pomočjo katere se lahko kupci poučijo o vseh korakih izdelave majice.

Burakowska si ne dela utvar, da lahko njihovo podjetje samo po sebi spremeni planet in miselnost potrošnikov, ampak je želela s Terratelo vzpostaviti nekakšen model za ozaveščanje in meni, da če se kupce ustrezno pouči, bodo začeli posegati po bolj do okolja prijaznih izbirah. Majica iz morske trave je njihov prvi izdelek, še letos bodo sledile majice iz koruze (CornFibe™), skisanega mleka (MilkFibe™), banane (BananaFibe™) in soje (SoyFibe™).

Ustanoviteljica Terratele Natalia Burakowska. Foto: Terratela
Ustanoviteljica Terratele Natalia Burakowska. Foto: Terratela

V modni industriji delate že več kot desetletje in pravite, da vas je precej razočarala, kar je tudi razlog, da ste prišli na idejo za Terratelo.

Rojena sem na Poljskem, v ZDA pa imigrirala v začetku 90. let. Moja mama, ki prihaja iz kmečke družine s severa Poljske, je za našo hišo v ameriškem predmestju zasadila manjši vrt. Trajnost in hrana sta bili vedno del mojega življenja. Kuhali smo s pridelki z vrta, ostanke konec sezone pa vložili. Za pritrjevanje vzpenjavk v vrtu smo uporabili razrezane odslužene majice, za kaljenje pa jogurtove lončke. Nič se ni zavrglo.

Po šoli za oblikovanje sem začela delati v modni industriji, kjer pa me je užalostilo, koliko se v tej industriji nabere odpadkov. Tako zelo drugačno je bilo od mojega otroštva. Pozneje sem začela delati za trajnostna podjetja in postala obsedena z inovacijami in raziskovanjem novih tekstilov. Zamisel za Terratelo se mi je porodila ob večerji s prijatelji – navdihnilo me je, kako se je prehranska industrija pomaknila proti bolj trajnostni prihodnosti, in sem si želela ustvariti nekaj podobnega znotraj modne industrije.

Vaš prvi izdelek je majica iz morske trave z Islandije. Zakaj? Bi lahko uporabili kako bolj lokalno morsko travo ali je islandska najbolj primerna za predelavo?

Foto: Terratela
Foto: Terratela

Na Islandiji vsako leto naberejo ogromne količine morske trave. In čeprav naberejo v Aziji precej večje količine, smo želeli uporabiti morsko travo iz Evrope, da bi tako ohranili bolj skoncentrirano dobavno verigo – vlakna se predejo in tkejo v Evropi, prav tako je končen tekstil izdelan v Evropi. Kot podjetje smo predani preglednosti v dobavni verigi – enako kot v vrhunskih restavracijah. Bili smo na Islandiji in preživeli kar nekaj časa s svojim nabiralcem morske trave.

Vemo, da je celoten postopek izpeljan na regenerativen način in nobenega dvoma nimamo, da delamo s farmo, ki dela trajnostno. V svetu hitre mode in znamk pogosto ni kaj dosti sledljivosti v njihovem produkcijskem procesu. Mi smo proti temu, in s tem, da ohranjamo svojo dobavno verigo, skoncentrirano v Evropi, nam pomaga zagotoviti, da so naše surovine zbrane in predelane korektno.

Opazila sem, da na vaši spletni strani dejansko ponujate "recept", kako izdelati lastno majico iz morske trave. Je vaš cilj ustvarjanje modnih izdelkov ali bolj ozaveščanje, ponujanje napotkov za domače ustvarjanje?

Najbolj trajnostna izbira je vedno nositi, kar že imaš v omari – toliko ljudi kupuje hitro modo brez velikega razmisleka o tem, kako je bil njihov kos obleke izdelan. Z receptom je naš cilj pojasniti potrošnikom, kako točno so naše majice izdelane – resnično si želimo potrošnikom ponuditi opcije, da bi bolje izbrali, pri tem pa nenehno ozaveščati, zakaj se mora modna industrija spremeniti. Veliko se pogovarjam z ljudmi zunaj modne industrije in mi je ob tem postalo jasno, da se večini potrošnikov niti sanja ne, kako so oblačila izdelana, kaj šele, kako škodljiva je ta industrija, tako za okolje kot za družbo.

Ko obiščeš restavracijo, običajno precej dobro veš, kako se je surovi material znašel kot jed na tvojem krožniku. Ko pa nosiš obleko, običajno ne veš, kako je bila narejena. Oblačila so v zadnjih desetletjih postala skrajno potrošna roba, vsako sekundo se odvrže na smetišče za poln tovornjak odsluženih oblačil. Naš cilj je ozaveščati glede celotnega postopka produkcije mode in spodbuditi potrošnike k boljšim izbiram. Ljudje so tako zelo pozorni, kaj spravijo v svoje telo, kaj spravijo na svoje telo, pa jih očitno ne zanima kaj dosti. Mi si želimo, da bi se ljudje oblačili smotrno.

Sklepam, da ste eksperimentirali z več regenerativnimi surovinami, rastlinami in organskim materialom. Kaj ste ugotovili, kateri materiali imajo največ potenciala? Kaj bi lahko dejansko uporabljali v proizvodnji tekstila in kateri materiali so morda težji za obdelavo?

Foto: Terratela
Foto: Terratela

Pomembno je kategorizirati razlike v naših virih za materiale – trenutno delamo z regenerativnimi prehranskimi viri (kot je morska trava) in z odpadki oz. stranskimi produkti predelave hrane, kot je naša prihajajoča majica iz luščin soje. Letos bomo lansirali tudi majico iz bananovcev, pri čemer uporabimo drevo banane po tem, ko je bilo sadje že obrano, kar zagotovi kmetom sekundarni zaslužek in alternativo sežigu drevesa – kar se običajno zgodi. V izdelavi imamo tudi majico, narejeno iz skisanega mleka, ki ga poberemo iz mlekarn. Vsak tip tkanine ima svoje zaplete, a uživamo v izzivih uporabe materialov, ki bi jih v proizvodnji hrane običajno zavrgli.

Naš ultimativni cilj je ustvariti tekstil iz zavržene hrane prav na koncu prehrambne verige, običajno iz restavracij ali potrošnikov. Narejen je bil velik napredek v inovacijah v sektorju biomateriala, a nobeden od teh materialov sam po sebi ni dovolj močen, zato ga je še vedno treba zmešati z bolj tradicionalnimi tekstilnimi vlakni. V teh primerih naš tekstil na osnovi hrane zmešamo s trajnostnimi vlakni, kot sta evkaliptus in konoplja.

Kje vidite prihodnost vaše znamke in koliko izdelkov še načrtujete?

Sanje za Terratelo so, da bi pripomogli k zmanjšanju proizvodnje novih tkanin in si prizadevali za inovacije z obstoječimi odpadki. Vsako leto proizvedemo 92 milijonov ton odpadnega tekstila, vsako leto pa je zavrženih nezaslišanih 1,3 milijarde metričnih ton hrane. S pomočjo raziskav ugotavljamo, da bi morali delati proti temu, da bi gojili več novih pridelkov za izdelavo tekstila, ko pa imamo že toliko zavrženih prehranskih izdelkov in oblačil, ki bi jih lahko predelali – in bi jih morali. Resnično si želimo spodbujati potrošnike k ponovni uporabi in recikliranju – zato so tudi vse naše embalaže razgradljive, naše etikete vsebujejo semena, ki se lahko posejejo, naše izdelke pa pošiljamo v vrečah iz organskega bombaža, ki jih lahko uporabite za nakupovanje špecerije.

Foto: Terratela
Foto: Terratela

Želimo si zagotoviti, da je prav vsak kos, ki ga lansiramo, oblikovan z nekim namenom in izdelan iz najbolj trajnostnih materialov, katerih poreklo lahko izsledimo. Ne verjamem v posedovanje ogromnih kolekcij in sledenje sezonskemu modnemu koledarju in mislim, da to ni zdravo ne za naš planet ne za oblikovalce in delavce. Ko so izdelki dokončani, jih bomo lansirali. Z našo preglednostjo in iskrenostjo upam, da bomo znotraj skupnosti vzgojili občutek zaupanja v nas kot znamko, ki si prizadeva ponuditi boljše možnosti za potrošnike.

Toliko se govori o trajnosti, ekološkem, regenerativnem … Ampak zdi se tudi, da so ti termini postali nekateri najbolj zlorabljenih, tako v restavracijah kot drugje. Kakšno je vaše stališče glede tega? Bi morali termin ponovno definirati ali ga morda kar upokojiti?

Popolnoma se strinjam z vami, ti termini so postali hipertrendi tudi v modni industriji in v zadnjih letih privedli do obilice t. i. greenwashinga, še posebej v segmentu hitrih modnih znamk. Prek vsega tega smo izgubili občutek, kaj beseda "trajnostno" v svojem bistvu dejansko pomeni, in sicer izkoriščanje virov na način, da se iz okolja vzame zgolj toliko, kolikor lahko narava sama obnovi. Ko terminu vrnemo ta njegov izvirni pomen, imajo naši cilji v Terrateli toliko večji smisel. S ciljem uporabljati zgolj materiale, predelane iz ostankov oz. zavržene hrane in tekstila ali iz obnovljivih virov, si želimo, da bi naša skupnost to garderobo nosila s ponosom.

Sorodna novica Oblikovalka trajnega luksuza Matea Benedetti: "Imam se za 'Bentleyja' v modi."

Kaj je cilj vaše kolekcije? Bodiva iskreni – prodajate majice, stranka morda kupi eno, pove svojim prijateljem, a njihova preostala garderoba bo še naprej, no, do okolja manj prijazna.

Terratelin cilj je višji kot zgolj podati modno izjavo. S stranko želimo deliti celotno potovanje tkanine in jih poučiti, kako na splošno posegati po boljših izbirah, z upoštevanjem našega planeta in prihodnosti. Zelo me navdihujejo kuharski mojstri, ki s ponosom poudarjajo svoje sestavine in njihov izvor. Tega v modi ne vidite prav dosti. Ko vprašam koga, "kaj nosi", dobim v odgovor veliko imen oblikovalcev oz. znamk. Redko pa slišim, kakšen material nosi. In glede na to, da je večji del dneva naše telo pokrito z oblačili, je šokantno, da ne posvečamo več pozornosti materialom, ki jih nosimo. Moj veliki cilj je vzbuditi toliko pozornosti s Terratelo, da lahko izobražujemo potrošnike glede materialov. Čas je, da nas začne, kaj nosimo na naših telesih, zanimati toliko, kot kaj damo v telo. Če nam uspe sčasoma poučiti in nazadnje tudi prepričati potrošnike k boljšim odločitvam glede svoje garderobe, mislim, da smo prispevali svoj mali delež k boljšemu planetu. Mnogi od ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj se osredinjajo na hrano in modo, kot podjetje pa mislim, da igramo na dveh glavnih področjih, ki negativno vplivata na naše okolje. Na tisoče kilometrov dolgo popotovanje se začne s prvim korakom.

Sorodna novica Narava na krožniku, zdaj še narava na uniformah
Morska trava bi se lahko uporabljala širše v modni industriji. Foto: Reuters
Morska trava bi se lahko uporabljala širše v modni industriji. Foto: Reuters

V Sloveniji imamo oblikovalko in kostumografinjo Matejo Benedetti, ki šiva kostume in uniforme iz recikliranih materialov, kot so jabolčne in ananasove lupine. Kosi so sicer krasni, ampak so tudi precej dragi, tako da si jih povprečni potrošnik ne more privoščiti. Enako težavo imamo z bolj zdravo in ekološko prehrano – tisti z nižjim prihodkom si je preprosto ne morejo privoščiti. In to je sloj prebivalstva, ki predstavlja večino. Kako se spopasti s to zagonetko?

Poznam Matejo Benedetti, da, dejansko sem kupila en njen kos, ko sem obiskala Hišo Franko – čudoviti izdelki! Strinjam se z vami, vsaka inovacija in izboljšanje, v kateri koli industriji, sprva ni poceni. Nove ideje se začnejo kot drage, sčasoma, ko pritegnejo več potrošnikov, pa postanejo bolj razširjene in cenovno dostopnejše. Poglejte samo Teslo in kako se je cena teh vozil s časom spustila. Mislim, da bi se morali potrošniki spraševati, kaj je tista prava cena poceni oblačil – kako je lahko majica za 5 dolarjev etična za ljudi, ki so jo sešili? S Terratelo sem strastno predana tudi transparentnosti, ko gre za ceno naših izdelkov, nekaj, glede česar so v podjetjih hitre in poceni mode zelo skrivnostni. Mi dejansko na svoji spletni strani kupcem razdelamo ceno majice, naša marža pa je precej nižja od tiste, ki jo ima običajno modna industrija. Želimo si biti odkriti in izobraževalni, ko gre za ceno materialov, ceno dela, transporta in pristojbin, tako da lahko potrošnik opravi bolj informirano odločitev glede svojega nakupa. Veliko dela in prizadevanj je potrebnih, da je podjetje popolnoma transparentno glede svoje dobavne verige, a upam, da je to prihodnost modnih podjetij.

"Recept" za SeaFibe

Majica SeaFibe™ je izdelana iz rjave alge Ascophyllum Nodossum. Vsake štiri leta odrežejo le en meter morske trave, pri čemer odrežejo zgolj vrh, da se tako ohranja naravni ekosistem in spodbuja nadaljnja rast. Po žetvi se morsko travo prepelje v proizvodni obrat v Avstriji. Na tej točki je material povsem neobdelan – brez kemikalij, barvil ali belil, tako da se ohranja vse naravne lastnosti. Morsko travo se za tem posuši, stre in zmelje v fin prah. Prah se doda kaši, narejeni iz evkaliptusovih dreves, ki se jo nato posuši v večje pole celuloze in premesti v posode z organskimi topili, ki jih raztopijo v tekočo obliko. To tekočino se prečrpa v šobe, da bi ustvarili dolga, tanka vlakna, znana kot Seacell™. Ta vlakna se nato stke v tkanino, preden se jih nazadnje sešije v etičnih tovarnah na Portugalskem.

Foto: Wikipedia
Foto: Wikipedia