Največ vode v gospodinjstvu na prebivalca v letu 2010 so porabili v osrednjeslovenski statistični regiji, skupaj 57 kubičnih metrov načrpane vode na prebivalca, najmanj pa v pomurski regiji, in sicer 27 kubičnih metrov vode na prebivalca. Foto: BoBo
Največ vode v gospodinjstvu na prebivalca v letu 2010 so porabili v osrednjeslovenski statistični regiji, skupaj 57 kubičnih metrov načrpane vode na prebivalca, najmanj pa v pomurski regiji, in sicer 27 kubičnih metrov vode na prebivalca. Foto: BoBo
Zelenci
Slovenija se uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. Foto: BoBo

V letu 2010 je bilo tako 85 milijonov kubičnih metrov vode porabljene za gospodinjstva, 31 milijonov kubičnih metrov za druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, šest milijonov kubičnih metrov vode je bilo dobavljenih drugim vodovodnim sistemom, trije milijoni kubičnih metrov vode iz hidrantov pa so bili porabljeni za potrebe gasilcev, za čiščenje cest, ulic.

Največ vode porabijo v osrednji Sloveniji
Poraba vode v gospodinjstvu ter v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih na prebivalca se od leta 2008 ne spreminja bistveno. V zadnjih letih se je tako skupna količina porabljene vode zmanjšala za 0,2 odstotka, na 84,5 milijona kubičnih metrov vode oz. na 57 kubičnih metrov vode na prebivalca, so zapisali na Statističnem uradu RS-a.

Največ vode v gospodinjstvu na prebivalca v letu 2010 so porabili v osrednjeslovenski statistični regiji, skupaj 57 kubičnih metrov načrpane vode na prebivalca. V gorenjski in obalno-kraški regiji je bilo porabljenih po 42 kubičnih metrov, v notranjsko-kraški in goriški regiji po 37 kubičnih metrov, v savinjski in podravski regiji po 36 kubičnih metrov, v zasavski regiji 34 kubičnih metrov, v spodnjeposavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji po 33 kubičnih metrov, v koroški regiji 30 kubičnih metrov, najmanj pa v pomurski regiji, in sicer 27 kubičnih metrov vode na prebivalca.

Evropsko povprečje 70 kubičnih metrov na prebivalca
V posameznih državah članicah EU-ja se količine porabljene vode v kubičnih metrov na prebivalca med seboj močno razlikujejo. Po podatkih Eurostata je bilo v državah EU-ja v povprečju v letu 2008 oz. 2009 v gospodinjstvih porabljenih 70 kubičnih metrov vode na prebivalca. Zadnji razpoložljivi podatki o porabi vode v enem letu v kubičnih metrov na prebivalca pa se nanašajo na različna obdobja zadnjih let.

Največ vode (nad 125 kubičnih metrov) v gospodinjstvu na prebivalca v enem letu je bilo porabljene na Irskem, in sicer 141 m3 na prebivalca. Sledijo ji Ciper, Latvija in Velika Britanija, kjer se poraba giblje vode med 101 in 125 kubičnimi metri na prebivalca, med 76 in 100 kubičnimi metri vode na prebivalca porabijo v Franciji, Latviji, Španiji in na Švedskem.

Največ držav, med katerimi je tudi Slovenija, pa porabi med 51 in 75 kubičnimi metri vode na prebivalca. Najmanjšo količino porabljene vode v enem letu, in sicer med 0 in 50 kubičnimi metri na prebivalca imajo na Češkem, v Estoniji, Litvi, na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji.

Slovenija vodno zelo bogata država
Slovenija se uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. To pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina rek izvira v alpskem svetu, zato je največ pitne vode v zgornjem delu rek. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.

Čistost okolja, v katerem živimo, se kaže tudi v kakovosti vode, saj je ta ključna za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi. Za zdravo življenje pa je pomembna tudi prehrana, tako način pridelave hrane kot tudi predelava in priprava hrane. Prav tej temi je namenjen letošnji svetovni dan voda - z geslom Voda in varnost preskrbe s hrano, ki ga zaznamujemo v četrtek. Pomembno je, da se zavedamo, da je voda vir našega življenja: naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njihove kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami, so še dejali na Sursu.

Kako pomembna je voda pri pridelavi hrane, kažejo pridobljeni podatki o namakanju kmetijskih in drugih površin. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2010 je bilo za namakanje porabljenih 1,6 milijona kubičnih metrov vode, od tega je bilo 66 odstotkov namakalne vode iz zbiralnikov, 34 odstotkov pa iz tekočih voda, podtalnice in iz drugih virov.