Ladje za kitolov v pristanišču v Reykyaviku. Foto: Reuters
Ladje za kitolov v pristanišču v Reykyaviku. Foto: Reuters

Islandska ministrica za prehrano, kmetijstvo in ribištvo Svandis Svavarsdottir je junija prekinila kitolov, potem ko je agencija za prehrano in veterino ugotovila, da postopek ubijanja kitov traja dlje, kot dovoljuje zakon o zaščiti živali.

Zagovorniki pravic živali so upali, da bo prepoved trajna, vendar je islandska vlada konec avgusta kitolov znova dovolila. "Izdana bo uredba, ki bo vsebovala podrobnejše in strožje zahteve glede lovske opreme in načinov lova ter poostren nadzor," so sporočili z ministrstva za prehrano, kmetijstvo in ribištvo.

Islandska javna radiotelevizija je poročala, da bodo lovci na kite morali opraviti tečaj biologije kitov, tudi njihovega zaznavanja bolečine in stresa. Dobili bodo tudi natančna navodila, kako živali zadeti s harpuno, da hitreje poginejo.

Islandski mediji danes poročajo, da so kitolovci teden dni po koncu prepovedi ubili prva dva brazdasta kita.

Sorodna novica Islandija ustavila sporni kitolov – morda za vedno

"Ni humanega načina ubijanja kitov"

Komercialni kitolov je bil na Islandiji prepovedan od leta 1986, ko je mednarodna komisija za kitolov zaradi ogroženosti kitov uvedla moratorij, vendar so ga leta 2006 znova dovolili. Poleg Islandije komercialni kitolov dovoljujeta samo še Norveška in Japonska.

Skupine za pravice živali in okoljevarstveniki so obsodili nadaljevanje kitolova na Islandiji. "Odločitev je veliko razočaranje in velik korak nazaj. Ukrepi, ki so jih uvedli – usposabljanje, izobraževanje in boljša oprema ali metode ubijanja – ne bodo naredili kitolova sprejemljivega. Ni humanega načina za ubijanje kitov, še vedno bodo trpeli," je povedal Luke McMillan iz organizacije Whale and Dolphin Conservation.

Kitolova očitno ne podpirajo niti Islandci, saj je v junijski anketi 51 odstotkov anketiranih izrazilo nasprotovanje, kitolov pa je podprlo 29 odstotkov.