Ministrstvo je 12. novembra z objavo uvodnih gradiv in ankete začelo široko javno razpravo o skupni kmetijski politiki. V sodelovanju s strokovnjaki, partnerji in Evropsko komisijo je pripravilo analizo stanja, analizo swot (torej analizo prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) in opredelilo potrebe za vse specifične cilje na področju kmetijstva, predelovalne industrije, gozdarstva in razvoja podeželja.

Pripravljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize swot in opredelitev potreb za strateški načrt skupne kmetijske politike, ki se bo v prihodnje še dopolnjeval. Gre torej za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi strateškega načrta skupne kmetijske politike.

Ministrstvo bo rezultate javne razprave preučilo in po potrebi dopolnilo dokumente

Vsebine se lahko med nadaljnjim delom spremenijo in prilagodijo tudi na podlagi usklajevanja z Evropsko komisijo, predhodnega vrednotenja in okoljske presoje, so navedli na kmetijskem ministrstvu.

Na podlagi analize swot in ocene potreb ministrstvo za kmetijstvo pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev. "Tudi zaradi tega je pomembno, da se v zvezi z uvodnimi poglavji bodočega strateškega načrta skupne kmetijske politike doseže čim večji konsenz s strokovno in zainteresirano javnostjo," navajajo na ministrstvu in dodajajo, da bo osnutek strateškega načrta pripravljen predvidoma do konca letošnjega leta.

Vsebinsko usmeritev in podlago za pripravo strateškega načrta skupne kmetijske politike predstavlja resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva z naslovom Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021.

Kmetijski ministri so na zasedanju Sveta EU-ja za kmetijstvo in ribištvo oktobra letos dosegli političen dogovor glede zakonodajnega svežnja za reformo skupne kmetijske politike, Evropski parlament pa je že sprejel tudi svoje stališče glede predlogov za novo skupno kmetijsko politiko. S tem so pripravljene podlage za začetek pogajanj med članicami EU-ja, parlamentom in Evropsko komisijo, ki so že stekla.

Bistvena novost reformnih predlogov je nov izvedbeni model oz. strateško načrtovanje držav članic, ki morajo za izvajanje skupne kmetijske politike pripraviti enovit strateški načrt, v katerem so zajeti ukrepi prvega stebra (neposredna plačila, sektorski ukrepi, npr. za čebelarstvo, za sektor vina) ter drugega stebra (ukrepi za razvoj podeželja).