Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Kmetje so se namreč znova sešli s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, pogovorom pa se je pridružil še minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ena glavnih tem je bila gradnja suhih zadrževalnikov. Novak je znova zagotovil, da ne bo razlaščanja, obljubil je tudi primerno komunikacijo. Kmetje so od pogovorov sicer pričakovali več. Pogovorov so se na strani kmetov udeležili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine.

Kot je v izjavi za medije ob robu srečanja poudarila kmetijska ministrica Čalušić, je ministrstvo za naravne vire in prostor eden izmed ključnih sogovornikov kmetijske stroke, kmetijskih organizacij in kmeta. Pojasnila je, da so pogovori potekali v smeri usklajevanj. V ospredju so bili pogovori o umeščanju suhih zadrževalnikov v okolje in prostor, kjer se ji zdi temeljno sodelovanje med ministrstvoma.

Minister za naravne vire in prostor Novak je dejal, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili poplave, ki smo jim bili priča lani. Za to je po njegovem mnenju med drugim treba poskrbeti tako za vzdrževanje vodotokov kot čiščenje gozdov po sečnji. Če so bili sprva v ospredju interventni ukrepi, pa je po njegovih besedah zdaj čas za trajnejše ukrepe, s katerimi bodo vodotoki urejeni na način, da bodo zdržali tovrstne poplave in podnebne spremembe. Sem sodi tudi gradnja mokrih in suhih zadrževalnikov.

Kmete skrbijo morebitne razlastitve

Kmete pri tem skrbi morebitno razlaščanje zemljišč. "Ne gre za to, da bi koga razlaščali, gre za to, da se pošteno pogovorimo o odkupih zemljišč, ki so za to potrebna, da se pogovorimo o škodah, nastalih v posameznih delih. Tukaj smo se dogovorili za kar nekaj alternativ, ki jih bomo poiskali, bodisi za zamenjavo zemljišč bodisi za kakšno drugo urejanje," je dejal Novak. Ponovil je, da se bodo na ministrstvu zavzemali za primerno komuniciranje, pa tudi, da ne bo enostranskih posegov.

Po napovedih obeh ministrov bodo marca predstavili, kako se bo organizirano komuniciralo s predstavniki kmetijske stroke oziroma s kmeti, ki se jih dotika umeščanje suhih zadrževalnikov v okolje in prostor. Kot je dejal Novak, želijo nekatere zadrževalnike zgraditi že do konca leta 2026.

Novak je napovedal tudi delo v smeri odprave nedoslednosti v zakonu o vodah, prav tako želijo odpraviti različne birokratske ovire v zakonu o urejanju prostora in graditvi, pri čemer bodo še naprej varovali kmetijska zemljišča, zaščitena z zakonom. S kmeti so se dogovorili tudi o posebni delovni skupini za zveri.

Pogovor je potekal tudi o uredbi o pravilih pogojenosti. "Nanizali smo nekaj rešitev, se uskladili in dosegli skupni konsenz, kako naprej, saj vemo, da nas tukaj čaka sprememba strateškega načrta," je dejala ministrica Čalušić.

Kmetje v polovične rešitve ne bodo privolili

Po besedah predsednika sindikata kmetov Antona Medveda so pri nekaterih temah prišli blizu konsenza. Pri drugih medtem še ni konkretnih rešitev, so pa obljube o dodatnih analizah in dodatnih sestankih. "Pri naših zahtevah smo vztrajali in nismo privolili v polovične ali nedorečene rešitve," je poudaril. Spomnil je na proteste kmetov po državi, ki pričakujejo konkretne rešitve.

Na naslednjem srečanju se bo Čalušić in predstavnikom kmetov pridružil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, glavna tema pa bodo ureditev in možnosti sprememb obdavčitve območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD-plačila).

"Glede OMD-plačil je bilo danes zagotovljeno, da je bilo izdanih 90 odstotkov odločb. Danes so začeli izplačevati neposredna plačila in zagotovljeno je, da bodo ta neposredna plačila izplačana do 15. marca," je še dejal Medved.

Kmetje so sicer na splošno od pogovora pričakovali več. "Moram priznati, da so bila pričakovanja večja, vendar je treba, kot vsakič, zadevo prespati. Najbolj ključno pa je zagotovilo ministrstva, da ne bo razlastitev na območjih, kjer so suhi vodni zadrževalniki že v občinskih prostorskih načrtih," je dodal predsednik KGZS-ja Roman Žveglič.