Strateški načrt SKP-ja vsebuje ključne strateške usmeritve za njegovo izvajanje v Sloveniji in podaja nabor predlaganih intervencij za njihovo izvajanje v praksi. Prvič je v enotnem dokumentu opredeljen celoten SKP, tako prvi steber, ki obsega neposredna plačila in sektorske ukrepe, kot tudi drugi steber, ki obsega politiko razvoja podeželja.

Predlog strateškega načrta SKP-ja po navedbah kmetijskega ministrstva bolj kot kdaj koli doslej naslavlja izzive in pričakovanja na področjih pridelave hrane, varovanja narave, okolja in virov, vplivov kmetijstva na podnebje in naravne vire, prilagajanje kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe ter pričakovanja potrošnikov glede kakovosti hrane in blaginje živali.

"S posebno skrbnostjo do območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, majhnih kmetij in s poudarkom na generacijski prenovi bomo prispevali k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti podeželja ter k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Pri tem je pomemben tudi prispevek drugih politik, ki bodo z okrepljenimi strukturnimi investicijami pripomogle k doseganju tega cilja. Hkrati z uvajanjem določenih poenostavitev zmanjšujemo administrativna bremena," so ob zagonu javne razprave zapisali na ministrstvu.

Kmetijsko ministrstvo bo v okviru javne razprave, ki bo trajala do 25. novembra, 16. novembra organiziralo tudi spletno javno predstavitev predloga strateškega načrta.

Kmetje nasprotovali prenosu dela sredstev s prvega na drugi steber

Med poletno javno razpravo so na kmetijsko ministrstvo prejeli skupno več kot 90 pisnih pripomb, pobud in vprašanj. Med drugim so kmetje nasprotovali prenosu dela sredstev s prvega na drugi steber in nato to tudi dosegli, sicer pa so pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozorili, da v prvotnem načrtu predlagana višina razpoložljivih finančnih sredstev ne zadostuje za prilagoditev slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom. Kmetje so, če njihova pričakovanja ne bodo uspešna, zagrozili z vsesplošnim protestom.

Do strateškega načrta so bili kritični tudi v nekaterih nevladnih organizacijah in društvih, ostro so se odzvali v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju. Zmotila jih je načrtovana uvedba kapice 100.000 evrov pri osnovni dohodkovni podpori za trajnost ter prenizke in po njihovem neambiciozne investicije za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj.
V usklajevanjih so strani dosegle nekatere spremembe.

Kot je kmetijski minister Jože Podgoršek povedal 24. septembra, na neposredna plačila v kmetijstvu ne bo uvedena kapica, ampak močna degresija, za kmetijska gospodarstva pa bo po novem veljalo, da bodo v celotnem programskem obdobju iz naslova razpisov lahko prejela le 800.000 evrov.

Na voljo 1,2 milijarde evrov

V okviru SKP-ja je sicer Sloveniji za obdobje 2023–2027 na voljo 1,2 milijarde evrov. Prvi steber po dogovoru, ki ga je na začetku septembra predstavil Podgoršek, ostane nedotaknjen in torej ne bo sprva predvidenega prenosa dela sredstev na drugi steber. V prvem stebru je v petletnem obdobju 2023–2027 predvidenih 675 milijonov evrov.

Drugi steber pa je skupaj z nacionalnimi sredstvi in dodatnimi 100 milijoni evrov nacionalnih sredstev težak 881 milijonov evrov, od tega je slovenska udeležba predvidoma 330 milijonov evrov. Celoten strateški načrt SKP-ja 2023–2027 bo po napovedih ministrstva na spletni strani skp.si objavljen danes.

Okoljsko poročilo, ki je sestavni del strateškega načrta SKP-ja, je še v pripravi. Ko bo okoljsko ministrstvo podalo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe strateškega načrta na okolje, bo kmetijsko ministrstvo začelo postopek javne razgrnitve okoljskega poročila.

Sicer pa bo po načrtih kmetijskega ministrstva vlada strateški načrt SKP-ja 2023–2027 obravnavala v decembru, nato pa ga bo ministrstvo v potrditev na Evropsko komisijo poslalo do roka, to je do 1. januarja 2022. Z januarjem 2022 se nato začenja formalno usklajevanje z Evropsko komisijo, začetek izvajanja strateškega načrta pa je načrtovan za 1. januar 2023.

"Slovensko kmetijstvo je v marsičem drugačno od kmetijstva v drugih državah članicah, tako po strukturi, naravnih danostih, značilnosti podeželskega prostora kot povezanosti v prehranski verigi, zato je za nas zelo pomembna možnost, da specifike vključimo v strateški načrt in upamo, da bo ta naša posebnost zaznana tudi pri Evropski komisiji v procesu usklajevanja in potrjevanja programa," so še navedli na ministrstvu.