Leto 2020 je eno najbolj skrajnih, odkar ob pomoči satelitov opazujemo spremembe na zemeljskem površju, še posebno zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija, dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija v sibirskem mestu Verhojansk bi bilo lahko nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. Vendar ni ostalo le pri temperaturi zraka. Ogrelo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo obsega ledu, zlasti vzdolž Azije.

O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma Michaelom Mannom in Zackom Labom.

Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da se je led na območju Arktike skrčil. "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, ki je prav tako izjemno pomemben dejavnik, je led skoraj pol tanjši, kot je bil pred 40 leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah tako vpliva na obstoj ekosistemov kot tudi nakazuje porajanje novih plovnih poti na Arktiki.

"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so zdaj v arktičnem krogu, dosegel severni pol. Njegova poročila so zelo skrb vzbujajoča. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele. Na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, na kateri so plavale le zaplate ledu. Če bi odpotovali za nekaj desetletij v preteklost, bi videli čisto drugačno sliko. To je bila regija z enim najdebelejših ledenih pokrovov na svetu. Taka pustolovščina bi bila za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."

Rojeva se nova mrzlica, mrzlica osvajanja novih plovnih poti v severnih morjih

In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, ki se jih države zavedajo. Svoje 'mreže' so v Severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta popolnoma plovno. Arktika brez ledu tako rekoč.

"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost se povečuje z naraščanjem svetovne temperature. Bliže bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad njo sčasoma še zmanjševala."

Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, je namreč naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na južnejše regije. Vendar gre za še zelo sveže področje znanosti."

Bo leto 2020 preseglo rekordno leto 2016?

Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec je bil skoraj za stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev v svetu, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature. Letos pa ga ni bilo; to pomeni, da je to leto na splošno res vroče."

To ni naključje

Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je popularnost dosegel že v devetdesetih letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da je v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.

"Zadnjih pet let je v svetovnem merilu najtoplejših v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je v podnebju toliko naravne spremenljivosti, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi bilo torej v 15 letih kar 10 najtoplejših let od začetka izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000," pravi Michael Mann.

"Zavedamo se, da je bila v nekaterih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," poudarja Mann. "Če se vrnete za 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile temperature na splošno občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja. To povečanje pa je bilo počasno, trajalo je na desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je potem zaradi geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."

Nasprotni strani zmanjkuje sape

Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj v zadnjih tisoč letih. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf prinaša preprosto sporočilo, in sicer, da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem količine ogljikovega dioksida v ozračju kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in s tem objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv in iščejo načine diskreditacije dokazov o globalnem segrevanju.

"Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, na kateri velika večina udeležencev v javni in svetovni politični razpravi ne naseda teorijam zarote in racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi dogovori, ki so jih sprejeli na večjih podnebnih srečanjih, s Parizom na čelu. V ZDA, kot opažam, pa še vedno zelo trdovratno vztraja gibanje, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam. V ozadju tega so interesne skupine industrije fosilnih goriv, ki še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti in zastrupljati javno razpravo, vendar mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, ne nazadnje jih vse jasneje doživljamo na svoji koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," je končal Mann.

Labe pa je ob tem spomnil, da je trenutno eden najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah po navadi govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, toda na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazneje poslabšale."