Globoko oranje, zlasti pa mineralna gnojila prst siromašijo, opozarjajo strokovnjaki. Foto: Pixabay
Globoko oranje, zlasti pa mineralna gnojila prst siromašijo, opozarjajo strokovnjaki. Foto: Pixabay

Po ocenah gibanja bomo – če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej – imeli le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj skrb vzbujajoče, opozarja dvojna doktorica znanosti z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru Ana Vovk: "Res je, prst nam izumira pred očmi, žal imamo samo še dve desetletji, pa bi se lahko znašli v situaciji, ko prst ne bo mogla več roditi zaradi naših neugodnih posegov."

Globoko oranje, zlasti pa mineralna gnojila prst siromašijo, pojasnjujejo Vovk. "S tem, ko se uporabljajo zgolj mineralna gnojila, ta na sebe vlečejo vodo in rastline prisilijo, da včrpavajo v koreninski sistem zgolj vodo, zato so na zunaj videti napihnjene, gladke, lepe, v resnici pa nimajo v sebi nič mineralnih snovi, ker take rastline nehajo "jesti" in samo "pijejo". Končni cilj teh pridelovalcev, ki delajo za trg, je, da bodo izdelki čim težji, lepši, ne pa zdravi."

Prst dodatno ogroža še veter. Na Dravsko-ptujskem polju že opažajo vetrno erozijo. Direktor kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek: "V zadnjih desetletjih imamo vedno več vetra in suhih obdobij, včasih o tem na Štajerskem nismo govorili. Ta trenutek je nov v našem prostoru."

Evropska unija je lani sprejela prve ukrepe za zaščito prsti, pojasnjuje Vovk: "Lansko leto novembra je bil sprejet zeleni prehod ali 'green deal', ki zahteva takoj velike spremembe v kmetovanju. K sreči je ministrstvo razpisalo subvencije za t. i. ekosistemsko kmetovanje, ki podpira, da se čim bolj osredotočimo k naravi, da puščamo tudi višje dele nepokošene, da lahko tam živijo divji opraševalci."

Nekateri kmetje že kmetujejo bolj naravi prijazno in opaziti je prve rezultate. Andrej Rebernišek pojasnjuje: "Pri tistih kmetijah, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, ugotavljamo, da se tam stanje v določenih primerih izboljšuje."

K sreči se slabšanja rodovitnosti prsti zaveda vse več deležnikov. Imamo tudi dovolj znanja, s tem pa več možnosti, da preprečimo nadaljnje siromašenje zemlje, pravi Vovk: "Vidimo nove možnosti naravnega kmetovanja, prek permakulture, biodinamike, ogroekologije ..."

Če ne bomo ukrepali pravočasno, "bo prst in narava preživela brez nas, tu ni nobenega dvoma". "Dvom je samo, ali nas bo vključila ali nas bo izločila, kar se je v zgodovini že zgodilo. Številne civilizacije so propadle ravno zato, ker so napačno ravnale s prstjo, in to se nam pred očmi dogaja," še dodaja Vovk.

Še je čas, da ukrepamo. A vedeti moramo, da gre za eno zadnjih priložnosti, preden bo prepozno.