Pozivi k spremembi kazenskega zakonika pravijo, da bi moral biti vsak spolni odnos brez privolitve prepoznan kot posilstvo. Foto: Radio Maribor
Pozivi k spremembi kazenskega zakonika pravijo, da bi moral biti vsak spolni odnos brez privolitve prepoznan kot posilstvo. Foto: Radio Maribor
Kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa, oziroma zato, da spolni odnos dokonča, kot je to v obravnavani zadevi, potem kaznivo dejanje posilstva ni podano.
Senat koprskih višjih sodnikov

Razsodba, ki je razburila Slovenijo, se je zgodila na koprskem višjem sodišču, ki je presodilo, da moški ni zagrešil posilstva družinske prijateljice, ker je dejanje začel, ko je še spala, silo pa je uporabil šele, ko se je zbudila, in je s pomočjo prisile dejanje "zgolj dokončal". Dogodek se je zgodil 11. oktobra 2015 v zgodnjih jutranjih urah, ko je omenjeni moški v otroški sobi svojega stanovanja spolno napadel vinjeno družinsko prijateljico.

Kot je včeraj poročal časopis Dnevnik, je senat koprskih višjih sodnikov sprejel odločitev, da moški ni zagrešil kaznivega dejanja posilstva. "Kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa, oziroma zato, da spolni odnos dokonča, kot je to v obravnavani zadevi, potem kaznivo dejanje posilstva ni podano," so sklenili sodniki.

Moškega tako niso obsodili posilstva, pač pa blažjega kaznivega dejanja prisiljenja. Prisodili so mu zaporno kazen enega leta. Primer je močno razburil slovensko javnost, nemudoma pa so se pojavili pozivi k spremembi opredelitve posilstva v kazenskem zakoniku. V podobno smer spremembe zakonodaje sta že šli Nemčija in Švedska, kjer so definicijo posilstva že spremenili v smer, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve.

Pobuda za spremembo kazenskega zakonika

Sodba koprskega višjega sodišča je močno razburila slovensko javnost. Foto: Pixabay
Sodba koprskega višjega sodišča je močno razburila slovensko javnost. Foto: Pixabay

Stranka Levica je tako že naslovila pobudo za spremembo kazenskega zakonika na vlado. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je na vlado naslovil pobudo za spremembo več določb kazenskega zakonika, predvsem za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelil kot vsak spolni odnos brez privolitve oz. za uvedbo t. i. modela "ne pomeni ne". Kot so poudarili v Levici, "stroka že vrsto let opozarja na problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji".

Posilstvo - 170. člen KZ RS

Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

Neučinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj

Navajajo neučinkovito preprečevanje, odkrivanje in pregon storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ter neprimerno zaščito, obravnave in viktimizacijo žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vse našteto po njihovem prepričanju prispeva k temu, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj pogosto sploh ne prijavijo.

Kot problematično ocenjujejo tudi zastarelo opredelitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V izjavi poudarjajo, da so nekatere evropske države, med drugim Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska, zakonodajo že modernizirale na način, ki kot kaznivo dejanje oziroma posilstvo opredeljuje vsak spolni odnos brez privolitve.

Nemčija in Švedska sta državi, kjer so definicijo posilstva že spremenili v smer, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve. Foto: BoBo
Nemčija in Švedska sta državi, kjer so definicijo posilstva že spremenili v smer, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve. Foto: BoBo

Preprečevanje nasilja nad ženskami

Opominjajo tudi, da je Slovenija ratificirala konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja "dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin". A tega Slovenija še vedno ni prenesla v domačo zakonodajo, opozarjajo v Levici, kjer so spomnili na poročanje medijev, da ministrstvo za pravosodje zakonodaje ne namerava spreminjati.

Sorodna novica Španski pravniki: Če spolni odnos ni sporazumen, gre za posilstvo

Spletna peticija

Na neuresničevanje konvencije opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so zagnali tudi spletno peticijo za spremembo kazenskega zakonika in uveljavitev modela "ne pomeni ne" ali "ja pomeni ja". Peticijo je podpisalo že več kot 1.500 ljudi.

AI: Definicija naj temelji na odsotnosti privoljenja

K spremembi definicije posilstva v kazenskem zakoniku, ki naj "bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in to torej tako, da bo temeljila na odsotnosti privoljenja", so danes pozvali tudi v društvu Amnesty International Slovenije.

Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Poudarili so, da se je kazenski zakonik v preteklosti večkrat spreminjal oziroma dopolnjeval, pa nikoli niso prejeli predlogov strokovne javnosti za spremembo opisa kaznivega dejanja posilstva.

Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Foto: MMC RTV SLO
Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Foto: MMC RTV SLO

Sestanek na ministrstvu

Sorodna novica Španski protestniki zahtevajo pravično sojenje za posiljevalce iz Pamplone

So pa na ministrstvu, glede na komentarje in opozorila predstavnikov strokovne javnosti ob koprskem primeru, za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti kvalifikacije kaznivega dejanja posilstva. "Pričakujemo, da nam bodo predstavili svoje poglede na obravnavano problematiko. Na podlagi zaključkov sestanka bomo lahko podali oceno o morebitnih pomanjkljivostih veljavne zakonodaje in potrebnih ukrepih," so zapisali.

Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da so s konkretnim primerom seznanjeni iz medijev in se skladno z zakonom ter ustavo ne morejo in ne smejo spuščati v vsebinsko presojo oziroma oceno konkretnih odločitev sodišč, saj bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov in delitvi oblasti. Poudarili pa so, da je iz medijskih zapisov o konkretnem primeru razvidno, da "odločitve pristojnih organov prav tako niso nujno le posledica opisov obravnavanih kaznivih dejanj, ampak tudi postopkovnih pravil in ravnanj deležnikov v postopkih, zato je ustreznost materialno pravnih predpisov treba presojati v širšem kontekstu".

Pozivi k spremembi definicije posilstva