Tomaž Ambrožič (levo) je povedal, da so se vodilni možje prve slovenske lige glede na razširjeni medijski prostor pri prodaji TV-pravic za naslednje tri sezone odločili za javni razpis, da se realno oceni, kakšno je povpraševanje po teh vsebinah. Pogovori z zainteresiranimi televizijami za odkup pravic potekajo, zaslediti je večjo željo in večji interes slovenskih medijev za odkup teh pravic. Foto: SportForum
Tomaž Ambrožič (levo) je povedal, da so se vodilni možje prve slovenske lige glede na razširjeni medijski prostor pri prodaji TV-pravic za naslednje tri sezone odločili za javni razpis, da se realno oceni, kakšno je povpraševanje po teh vsebinah. Pogovori z zainteresiranimi televizijami za odkup pravic potekajo, zaslediti je večjo željo in večji interes slovenskih medijev za odkup teh pravic. Foto: SportForum

TV Srbija je kupila pravice za Ligo prvakov za več denarja, kot je letni proračun športnega programa TV Slovenija. Samo eno tekmovanje za eno sezono! Mi sproduciramo od 500 do 600 prenosov na leto, s tem, da nismo športna televizija.

Mile Jovanovič

Ogromno govorimo o nekvaliteti slovenskega nogometa, obenem pa se ne zavedamo, da je mogoče precej bolj kakovosten, kot so razmere v njem. Mislim tako na infrastrukturo, na plače nogometašev, kako klubi upoštevajo oziroma izvajajo podpisane pogodbe, da o raznoraznih lopovščinah ne govorim. Naši klubi so seveda tudi v tem pogledu bistveno premalo pod drobnogledom.

Goran Obrez

Slovenski nogomet dosega dobre ratinge, takoj za tremi tujimi ligami in Ligo Ebel. Še posebej izstopajo tekme Maribora. Te so na prvih petih mestih, na prvih devetih mestih pa je sedem tekem, ko je igral Maribor. Angleška liga odstopa, potem pa so v povprečju zelo blizu slovenska, italijanska in španska liga. Mogoče imata slednji dve še vedno malo prednosti, a slovenska ne zaostaja veliko. Ljudi zanima domača scena in vedno jih bo.

Tilen Trotovšek

Če želijo postati blagovna znamka, kot sta to Maribor ali Olimpija, slovenski klubi enostavno potrebujejo čas. Teh stvari se ne da preskakovati, tudi če nacionalna televizija naredi ne vem kakšno oddajo. To je stvar 10, 15, 20 let.

Tomaž Ambrožič
Jovanovič: Kaj je bilo prej, kura ali jajce?
Obrez: Domači nogomet naj bo na 1. mestu
Trotovšek: Povleči še druge akterje
Ambrožič: Klubi rabijo čas
Verdenik: Več in bolje moramo delati
Lah: Pravice bo vse težje pridobiti

Povratna polfinalna tekma Pokala Hervis med Mariborom in Interblockom je bila polna preobratov, na koncu pa so si napredovanje prislužili Ljubljančani, ki so slavili s 3:2. Na stadion v Ljudskem vrtu je mariborsko-ljubljanski obračun privabil približno 7.000 gledalcev, še veliko več pa seveda pred male zaslone.

O vlogi medijev (predvsem televizije) pri popularizaciji in razvoju slovenskega nogometa so prejšnji teden razpravljali tudi na okrogli mizi, ki jo je pripravilo društvo SportForum Slovenija. Večina sogovornikov se je strinjala, da slovenski nogomet poleg prenosov, ki jih je vedno več (na TV Slovenija in Šport TV v letošnji sezoni skupaj že več kot 50), za dodaten razvoj potrebuje tudi posebno oddajo, veliko več za popularizacijo nogometa pa bodo morali narediti tudi sami klubi.

Obrez: Televizija je vselej vlečni konj
Mile Jovanovič, odgovorni urednik športnega programa TV Slovenija, o nogometni oddaji ni želel ničesar obljubljati, a je povedal, da bi lahko vsaj jeseni, če že ne s prvim krogom novega prvenstva, vendarle prišlo do uresničenja te ideje.

Goran Obrez

, odgovorni urednik Ekipe, je poudaril, da je nacionalna televizija dolžna nekaj dati slovenskemu nogometu, ne pa, da se s klubi pogovarja o tem, kako bodo sami financirali prenose in oddajo. "Kot davkoplačevalec in prisilni naročnik te televizije pričakujem, da ne rečem zahtevam, da se za slovenski nogomet vendarle naredi več. Tako kot za svoj nogomet to počnejo v naših sosednjih državah. Da ni edina resna televizija na svetu, ki nima nogometne oddaje. Televizija je vselej tisti vlečni konj, ki lahko dvigne nogomet na bistveno višjo raven. Tiskani medij v takšni meri tega voza ne more potegniti za sabo," je dejal Obrez.

Jovanovič je njegove ocene označil za precej pavšalne in pojasnil, da so primerjave z Avstrijo in Hrvaško zaradi drugače reguliranega medijskega trga oziroma drugačne zakonodaje nesmiselne. "S tem pa nočem reči, da ni kaj narobe tudi pri nas," od odgovornosti kljub temu ni bežal Jovanovič in hkrati poudaril, da je podatek, da klubi sami financirajo prenose oziroma oddajo, čista laž, ki jo je izrekel najvišji predstavnik združenja prvoligašev na novinarski konferenci pred začetkom lanske sezone.

Jovanovič: Posluha je manj, kot ga je bilo včasih
Jovanovič je tudi potrdil, da si želi športni program TV Slovenija spet pridobiti Ligo prvakov. Glavna pogajanja z vodstvom televizije o tem, ali in v kakšni meri bodo vstopili v igro, bodo stekla, ko bo izšel razpis. Ena največjih težav pri njegovem delu se mu zdi dolgoročno pomanjkanje strategije vodstva televizije, kako oblikovati drugi program TV Slovenija.

"V zadnjem letu smo imeli izjemne težave s t. i. športno sredo. Trikrat se je spremenila shema, na koncu smo jo le dobili nazaj. Problem je tudi Liga Ebel, ker torek in petek nista termina, rezervirana za šport. Za vsako tekmo se je treba boriti, prosjačiti, da ti odobrijo ta termin, in to preveč časa traja. Zdi se mi, da je tega posluha zdaj manj, kot ga je bilo včasih," je povedal Jovanovič.

Trotovšek: Tekma ni dolga samo 90 minut
Tilen Trotovšek, odgovorni urednik Šport TV, je na vprašanje, zakaj oddaje o slovenskem nogometu ni več na njihovi televiziji, odvrnil, da je oddajo pripravljalo združenje prvoligašev v povezavi z mariborsko televizijo (oni so jo samo predvajali), zdaj pa je zaradi recesije izginila s sporeda.

Trotovšek je ocenil, da je treba v vso to zgodbo okrog slovenske lige povleči še druge akterje. "Najprej so to klubi, ki so na trgu zabave, torej bodo morali nekaj narediti za to. Tekma ni samo to, kar se dogaja tistih 90 minut. Po mojem mnenju je zaenkrat edino Maribor začel vlagati nekaj več v svoj klub. Meščani, navijači ali otroci, ki so v nogometni šoli in jim klub nekaj pomeni, so vsi potencialni potrošniki, uporabniki, gledalci, poslušalci, bralci. Na ta način se dela baza, iz katere lahko črpamo. Tako lahko postane slovenski nogomet še bolj zanimiv produkt tudi za televizijo," je dejal Trotovšek.

Z njim se je strinjal novinar Miran Tišič s POP TV: "Bolj ko bo zadeva napredovala, več kot bodo klubi naredili za nogomet, bolj kot bo nogomet prepoznaven, več ga bo seveda tudi na naši televiziji. Klube in združenje prvoligašev čaka ogromno dela," je prepričan Tišič. POP TV kot komercialno televizijo seveda zanima le spektakelski šport. Ogrevajo se, da bi pridobili vrhunce tujih nogometnih lig, ki so jih nekoč že imeli na svoji televiziji.

Verdenik: Nogomet se mora promovirati s svojo kvaliteto

Tudi Tomaž Ambrožič, direktor agencije S. V. - RSA Slovenija, ki se med drugim ukvarja s trženjem TV-pravic, je bil mnenja, da morajo klubi in liga kar veliko prispevati k temu, da se tudi medijska izpostavljenost izboljša: "Na klubih je, da oblikujejo produkt, ki bo medijsko zanimiv. Tudi v Sloveniji je nogomet najbolj priljubljen šport. Registriranih nogometašev je več kot 30.000. V enem koncu tedna se v Sloveniji tako ali drugače okoli nogometnih igrišč zbere približno 150.000 ljudi! To je resnično impozantna številka. Tu je tisto izhodišče, zaradi katerega si nogomet želi neke večje izpostavljenosti. Ne zato, ker bi si to želeli klubi ali posamezniki v klubih, ampak zato, ker je okoli nogometa taka masa ljudi, ki si to želi."

Podobno je razmišljal nekdanji selektor slovenske reprezentance Zdenko Verdenik: "Nogomet se mora sam promovirati s svojo kvaliteto, ta pa je takšna, kot je. Mi moramo znotraj nogometa napraviti odločilen premik, da bo nogomet po kvaliteti zanimiv za gledalce in da bo to povzročilo zanimanje medijev. Poskušamo se približati najboljšim, a ni vse samo na področju stroke. Tu gre za kompleksen splet dejavnikov, ki se morajo razvijati istočasno in razvijati dolgoročno, da bo kvaliteta nogometa prišla na višjo raven."

Lah: Nogomet lani zajemal 20 odstotkov športnih vsebin
Medijski svetovalec Nebojša Čurovič je dodal, da gledanost slovenske lige kljub prisotnosti vseh tujih lig ni nič slabša. Združenje bi po njegovem mnenju moralo slediti zgledu nogometne zveze in reprezentančnih tekem ter ponujati ne samo dogodke, ampak tudi dogodke, ki so prilagojeni potrebam medijev: "Blagovna znamka je vedno najbolj pomembna za izpostavljenost določenega tekmovanja. Mislim, da je projekt promocije blagovne znamke prve slovenske lige zelo dobro voden, pri tem pa bodo "profitirali" predvsem klubi. Klubom mora združenje pomagati in vzpostaviti močno blagovno znamko, ki bo prodajala celoten projekt. Trenutno je prva liga medijsko zelo kakovosten produkt, izpostavljenost je tudi zelo dobra. Je tudi poceni in trenutno je to mogoče najbolj vredno na trgu športnih pravic v Sloveniji."

Nekdanji urednik športnega programa TV Slovenija Marjan Lah je poudaril, da je bilo lani v Sloveniji na vseh televizijah 165 nogometnih projektov (brez oddaj), kar je 20 odstotkov vseh športnih vsebin. "To je zelo visok odstotek, saj imamo v Sloveniji 73 uveljavljenih športnih panog. Zakaj ne čutimo zadovoljstva, da se z nogometom nekako (aktivno ali pasivno) ukvarja okoli 150.000 ljudi tedensko? Jaz ga čutim in celo trdim, da je nogometa na zaslonih slovenskih televizij povsem dovolj. S tem mislim mednarodnega in tudi domačega, glede na kakovost. Mislim, da je nogomet ogromno naredil v mali državi Sloveniji. Kapo dol." Po mnenju Laha na nacionalni televiziji vrhunskega mednarodnega nogometa v prihodnje prav veliko ne bo, saj bo pravice za največja tekmovanja vse težje pridobiti.

Leta 2008 je bilo na slovenskih televizijah 981 športnih projektov. Nogometni so bili na lestvici gledanosti takole uvrščeni:
15. mesto: Slovenija - Slovaška (10,6-odstotna gledanost; 33,5-odstotni delež)

293. mesto: Interblock - Maribor, finale Pokala Hervis (3,7-odstotna gledanost; 12-odstotni delež)

302. mesto: Koper - Maribor, tekma PrveLige TS (3,6-odstotna gledanost; 23,5-odstotni delež)

Med prvimi stotimi najbolj gledanimi športnimi dogodki je bilo 41-krat alpsko smučanje in 20-krat nogomet.









Matej Rijavec

TV Srbija je kupila pravice za Ligo prvakov za več denarja, kot je letni proračun športnega programa TV Slovenija. Samo eno tekmovanje za eno sezono! Mi sproduciramo od 500 do 600 prenosov na leto, s tem, da nismo športna televizija.

Mile Jovanovič

Ogromno govorimo o nekvaliteti slovenskega nogometa, obenem pa se ne zavedamo, da je mogoče precej bolj kakovosten, kot so razmere v njem. Mislim tako na infrastrukturo, na plače nogometašev, kako klubi upoštevajo oziroma izvajajo podpisane pogodbe, da o raznoraznih lopovščinah ne govorim. Naši klubi so seveda tudi v tem pogledu bistveno premalo pod drobnogledom.

Goran Obrez

Slovenski nogomet dosega dobre ratinge, takoj za tremi tujimi ligami in Ligo Ebel. Še posebej izstopajo tekme Maribora. Te so na prvih petih mestih, na prvih devetih mestih pa je sedem tekem, ko je igral Maribor. Angleška liga odstopa, potem pa so v povprečju zelo blizu slovenska, italijanska in španska liga. Mogoče imata slednji dve še vedno malo prednosti, a slovenska ne zaostaja veliko. Ljudi zanima domača scena in vedno jih bo.

Tilen Trotovšek

Če želijo postati blagovna znamka, kot sta to Maribor ali Olimpija, slovenski klubi enostavno potrebujejo čas. Teh stvari se ne da preskakovati, tudi če nacionalna televizija naredi ne vem kakšno oddajo. To je stvar 10, 15, 20 let.

Tomaž Ambrožič
Jovanovič: Kaj je bilo prej, kura ali jajce?
Obrez: Domači nogomet naj bo na 1. mestu
Trotovšek: Povleči še druge akterje
Ambrožič: Klubi rabijo čas
Verdenik: Več in bolje moramo delati
Lah: Pravice bo vse težje pridobiti