Proučevanje družinskih korenin izhaja iz želje po razumevanju lastne identitete in potrebe po pripadnosti.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

O tem smo v oddaji spregovorili s psihologom, teologom ter družinskim in zakonskim terapevtom dr. Christianom Gostečnikom, ki poudarja, kako zelo pomembna je družinska preteklost za razumevanje naše sedanjosti: kdo smo, kam gremo, česa si želimo, s kom želimo biti, "naša preteklost nas vodi," poudarja. "Ko enkrat sprejmeš, kdo si, kaj si želiš, in iz tega živiš, je popolnoma drugače. Ko torej sprejmemo, da je vse, kar ta trenutek imam, ta kombinacija ljudi, ti odnosi, vse, kar imam in da drugega ne bo, takrat lažje zaživimo. In šele tako lahko zares živimo polno, ker nas sicer preteklost dobesedno zasvaja."

Gostečnik tudi poudarja: čim več svoje preteklosti poznamo, tem lažje živimo, saj ne podedujemo samo travm in slabih vzorcev, temveč tudi veliko lepega in pozitivnega: čustveno inteligenco, intuicijo, način, kako pristopamo v svet, kako se uresničujemo, kako ustvarjamo odnose. Bolj ko smo ozaveščeni, lažje nam je.

Christian Gostečnik. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Christian Gostečnik. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Naše družinske korenine so po eni strani izvor naše samozavesti in ponosa, na drugi strani pa lahko tudi sramu. Preteklost nas zaznamuje, iz tega kroga pa lahko izstopimo le tako, da ozavestimo svoje pretekle izkušnje in začnemo novo življenje. Kako pomembno je poznavanje družinskih korenin, sta v osebni izpovedi pokazali tudi zgodbi Nade in Kaje, ki sta bili posvojeni kot dojenčici. Poznavanje družinskih korenin pa je posebnega pomena tudi za Slovence, ki živijo zunaj meja naše države. O tem, kaj jim družinske korenine pomenijo in kako jih s kulturo, petjem, plesom in kulinariko ohranjajo v Argentini, ZDA in Braziliji, so z nami spregovorili pripadniki treh različnih generacij.

Iskanje korenin nas lahko popelje na različne konce sveta, pri tem pa nam pomaga rodoslovje, pomožna veda zgodovine. Kako se korenine lahko razrastejo v razvejena družinska drevesa, smo se v oddaji pogovarjali s Petrom Hawlinom, ekonomistom, informatikom, predvsem pa rodoslovcem in soustanoviteljem Slovenskega rodoslovnega društva, ki letos praznuje 30. obletnico nastanka. Družinske korenine so ga od vselej zanimale, saj prihaja iz velike družine: je eden od devetih otrok, pa tudi z ženo sta starša devetim.

V oddaji smo pogledali še v rodovnik ene izmed plemiških družin na Slovenskem, družine Lazarini, o kateri je monografijo napisal ugledni kemik in profesor dr. Franc Lazarini. Oddajo smo sklenili z rubriko Ah, ta splet, v kateri je zgodovinar dr. Rajmund Lampreht pojasnil, kako lahko izdelamo družinsko drevo z uporabo sodobne tehnologije.