Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Zdaj se predstavljajo zamisli, da bi mnoge preprosto izselili. Tako je tudi na območju dveh občin, Braslovč in Šmartnega ob Paki, kjer je področje več kot 100 družinskih hiš tik ob Savinji in Paki.

Ob Letuški gmajni potekajo dela, z nasipi so že utrdili levi breg Savinje ob hiši, kjer so imeli skoraj meter vode, a so zidovi zdržali.

"Verjamem v njih, da bodo to uredili. Tudi ko je bil tukaj predsednik vlade Robert Golob, me je vprašal, kaj potrebujem. Rekel sem, samo škarpo tukaj, in v tem primeru bi se mu zahvalil, ker vidim, da bo škarpa, in ko bo tole narejeno, se ne bojim ničesar več," je dejal krajan Rado Romih, ki nasprotuje izselitvi.

"Stroka je tista, ki bo zagotovila na neki način, ali se da tam zagotoviti poplavno varnost oziroma pogoje za varno, kakovostno in zdravo življenje," pa pravi župan Braslovč Tomaž Žohar.

Krajani ugovarjajo z nekaj več kot 80 podpisi. Z njimi izražajo zahtevo za ureditev nabrežij in so proti izselitvi.

"Če stroka pove, da je naš konec najprimernejši za poplavna oziroma izlivna območja, potem se bomo seveda preselili. Vendar želimo mnenje več ljudi, želimo mnenje tudi tujih strokovnjakov," poudarja krajan Bojan Arčan. Razočarani so, ker jim je država sama dala dovoljenja, zdaj pa isti strokovnjaki potrjujejo izselitev.

"To je zdaj stvar dogovora med lastniki in državo. O tem bo odločala politika, stroka o tem ne odloča. Dolžnost stroke je, da pač realno oceni ali opiše, kakšno je stanje ogroženosti," je dejal Rok Fazarinc iz vladnega sveta za obnovo po poplavah.

Krajani so prepričani, da bi urejen nasip preprečil razsežnosti poplav na tem delu Savinje in Pake.

"V sedmih dneh so naredili precej več, kot so prej v zadnjih 20, 25 letih," pove Arčan. Županu še očitajo, da je še v juniju občinski svet dal zeleno luč za gradnjo treh novih hiš v gmajni.

Dejstvo je, da je tudi glede teh papirjev pozitivno mnenje direkcije za vode. Ampak predvideni ukrepi so bili prej računani na stoletne vode, zdaj smo bili priča petstoletnim vodam, odgovarja Žohar.

Rakovlje, kjer naj bi nastalo naselje 150 montažnih hiš, so prvovrstno kmetijsko zemljišče in ravno zaradi tega so še pred kratkim prav v Braslovčah ostro nasprotovali gradnji ceste na tretji osi od bližnjega Šentruperta proti Velenju.

Kaj je dovoljeno graditi na poplavnih območjih