Ideja o reševalcih na kolesih se je v ekipi Reševalne službe slovenske Istre porodila že pred več kot desetimi leti. Začela se je uresničevati leto pozneje, ko so usposobljeni zdravstveni delavci začeli varovati Istrski maraton, pojasni Igor Crnić iz Zdravstvenega doma Izola. "Ko smo ugotovili, da je treba maratoncem slediti tudi tja, kamor reševalno vozilo ne more, in da morajo priti kar hitro do kraja nesreče, da lahko poškodovani oziroma ponesrečeni lažje počaka reševalno vozilo."

Reševalca na kolesih sta na terenu poleti vsak konec tedna in med prazniki med 9. in 17. uro. Povezana sta z dispečerskim centrom, ki je ves čas seznanjen z njuno lokacijo in ju po potrebi tudi vpokliče v posredovanje. "Vstopamo tudi v naselja na območju Izole, če nas dispečer tja pošlje, sicer tam ne patruljiramo. To sicer počnemo samo ob morju od Simonovega zaliva do Svetilnika in po Parencani ob morju do meje s koprsko mestno občino."

Reševalca se po novem vozita s specializiranima električnima kolesoma, ki sta prilagojeni za vožnjo po neutrjenih poteh in polno opremljeni. "Vse, kar je v reševalnem vozilu, je tudi na kolesu, le da v veliko manjši količini." Lani poleti so posredovali 26-krat.

Najpogosteje je šlo za primere nenadne slabosti in poškodb, ki so jih oskrbeli neposredno na terenu in s tem nekoliko razbremenili sistem nujne medicinske pomoči, še pravi Crnić, ki je zadovoljen, da projekt ni več odvisen od prostovoljnega dela: "Občina Izola plačuje Zdravstvenemu domu Izola, ta pa po podjemni pogodbi plačuje reševalce, ki delo opravljajo. Za naprej pa bomo še videli, kako bo."

Analiza delovanja reševalcev na kolesih v prvem letu delovanja kaže, da je projekt upravičen, še izpostavlja Crnić.

Foto: Reševalna služba slovenske Istre
Foto: Reševalna služba slovenske Istre