Divje prašiče so do zdaj opažali bolj ali manj v istrskem zaledju, letos pa se ta žival pojavlja tudi v krajih tik ob morju. Foto: Wikipedia
Divje prašiče so do zdaj opažali bolj ali manj v istrskem zaledju, letos pa se ta žival pojavlja tudi v krajih tik ob morju. Foto: Wikipedia

Toča, ki je nedavno v pasovih zajela dele koprske in ankaranske občine, je poškodovala nekaj deset hektarov vinogradov. Poročali smo o tem, da so spomladanska temperaturna nihanja kriva za odpadanje oljk: po prvih ocenah je praznih že 70 odstotkov primorskih oljčnikov. Kot da vremenske nevšečnosti ne bi bile dovolj, se kmetovalci spoprijemajo še s škodo, ki jo povzročajo živali in proti katerim, se, kot pravijo, ne morejo obvarovati.

Divji prašiči rijejo po poljih in se sladkajo s poletno zelenjavo, zadnje primere opisuje Urška Klančar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica: "Ta žival je bila do zdaj bolj ali manj v zaledju, se pa letos pojavlja tudi v mestih, do morja. Škoda je v Strunjanu, Dragonji. Prašiči uničujejo trajne nasade."

Silvanu Knezu iz Strunjana so pojedli pridelek – lubenice, melone. Včeraj si je škodo ogledal s predstavnikom Zavoda za gozdove. Bi lahko ogradil njive? Težko, če ima njive na več mestih.
"Ograje, ki so za srnjad, niti ne pomagajo. Taka ograja bi morala biti debela, v zemljo zakopana pol metra, v navadne ograje divji prašič kar vdre. "

Nemočnega se počuti tudi Peter Štular, ki ima v dolini Dragonje plastenjake. Na njih pa počivajo galebi. "Galebi največ škode povzročijo na foliji, ki jo preluknjajo, medtem ko si čistijo kljune in noge. Folije, ki bi morala zdržati pet let, praktično ni več." Ker je galeb zaščiten, bo škodo prijavil Zavodu za gozdove. Kmetijski svetovalci opažajo še, da se je v obmorskih krajih zelo razmnožila tudi nutrija, ki je s kopanjem rovov poškodovala marsikatero kmetijsko površino.