Pred 72 leti, leta 1944, so v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili t. i. "romsko taborišče – Zigeunerlager". V eni sami noči, z 2. na 3. avgust, so prav v tem taborišču usmrtili skoraj nekaj manj kot 3.000 Romov in Sintov, kar je danes poznano kot eden največjih posamičnih pobojev Romov in Sintov.

V ta namen v številnih evropskih državah vsako leto 2. avgust zaznamujejo kot dan spomina na romske žrtve holokavsta. Predlog o mednarodnem dnevu pa je podal evropski parlament šele aprila lani.

Dogodka se je udeležilo nekaj visokih gostov, ploščo pa so odkrili državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, murskosoboški župan Aleksander Jevšek in pobudnik odkritja spominske plošče, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.

"S to počastitvijo ne samo, da se spominjamo romskih žrtev genocida, ampak opominjamo, da se tovrstni dogodki ne bi več ponovili," je od tem dejal Jožek Horvat Muc.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je za TV Slovenija povedala, da je Slovenija z odkritjem spominske plošče naredila velik korak k spoznanju razsežnosti tragičnega dogodka v naši skupni zgodovini.

Število romskih žrtev, ki so umrli v času nacistične čistke v Evropi, še danes ni točno znano, vendar se to giblje od 250 vse do 500 tisoč Romov in Sintov iz Evrope, vendar pa naj bi bilo po nekaterih podatkih to število tudi do trikrat večje.

V Sloveniji 27. januarja zaznamujemo tudi mednarodni dan spomina na vse žrtve holokavsta, saj je na ta dan leta 1945 Rdeča armada osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Danes Romi predstavljajo največjo etnično manjšino v Evropi, ki nima svoje države. Imajo pa še vedno svoj jezik, svojo kulturo, svojo zastavo in svojo himno. Z mislijo "zadolžitev današnje generacije Romov je ta, da se njihovo znanje prenese na mlajše in da zgodovina njihovih prednikov ne bo pozabljena" so sklenili včerajšnjo slovesnost v Murski Soboti.