V neurjih in poplavah so bili zaliti številne bale in silosi, zato se številni živinorejci spopadajo s pomanjkanjem krme za svoje živali. Foto: BoBo
V neurjih in poplavah so bili zaliti številne bale in silosi, zato se številni živinorejci spopadajo s pomanjkanjem krme za svoje živali. Foto: BoBo

"Naša kmetija je bila poplavljena, obvarovali smo hišo, poplavilo pa je hlev in okolico. K sreči so bili doma vsi sinovi, da smo dvignili del krme, različne vreče in s strojev pobrali elektromotorje. Težava pa je bila, ker nam je odplavilo polovico bal," je petkovo večerno dogajanje opisal živinorejec iz Lok pri Mozirju Gorazd Žmavc. "A ko gledam, kaj so doživeli drugi, smo jo mi še kar dobro odnesli," je dodal.

Da so poplave prizadele njegovo posest, je slišala tudi znanka živinorejca. "Dobila je informacijo, da nam je Savinja odnesla vse bale in je v želji po pomoči to objavila na Facebook," je pojasnil Žmavc. Objava se je hitro razširila med ljudmi, in medtem ko je z družino odpravljal posledice poplave, so ga začeli klicati ljudje z vseh koncev države in mu ponujali pomoč. A kot pravi, so številni okoliški kmetje bolj potrebni pomoči. "Ko smo videli, kaj se je zgodilo, smo dali kontakt naprej na naše govedorejsko društvo v Mozirju. S predsednikom sva organizirala, da se je krma začela zbirati. Včeraj je že prišel prvi tovornjak s krmo, ki jo bomo danes predali kmetu, ki mu je čisto vse poplavilo," je dejal Žmavc.

Ker klici še vedno prihajajo, so v govedorejskem društvu določili točko, kjer zbirajo bale, ko bosta vzpostavljena logistika in popisan vsak kmet, ki potrebuje pomoč, pa se bo začel razvoz krme, ki jo bodo zbrali. "Sebe tu ne morem izpostaviti. Sem oškodovan, ampak ne tako, da ne bi mogel pomagati naprej. Določene kmetije so bile popolnoma poplavljene, odneslo jim je vse. Zato bo pomoč razširjena na celotno območje," je poudaril mozirski govedorejec.

V Mostah pri Komendi je popolnoma zalilo kmetijo Jamšek, kjer imajo v hlevu 120-glavo čredo goveda, je pripovedovala Nada Jamšek.
V Mostah pri Komendi je popolnoma zalilo kmetijo Jamšek, kjer imajo v hlevu 120-glavo čredo goveda, je pripovedovala Nada Jamšek. "Z možem zaradi visoke vode dolgo nisva mogla do krav, saj je voda na dvorišču preveč drla. Lahko sva jih le nemočno poslušala, kako so z glasnim mukanjem iskale pomoč. Po nekem čudežu so se snele z verige in našle pot ven, najmanjšim teličkom žal ni uspelo. Šest jih je odplavilo, trupel dveh še nismo našli. Živina je poplave presenetljivo dobro prenesla. Krave so se razkropile okoli kmetije in v povodnji držale gobec nad glavo ter umirjeno čakale," je povedala v pogovoru z Majo Ratej za Val 202. Foto: Facebook/Maja Ratej, Val 202
Kmetija Jamšek: Krave so se po nekem čudežu snele z verige in našle pot ven

Žveglič: Smo na prelomnem trenutku za slovensko kmetijstvo

"Stanje je grozljivo. Takšna situacija, ki se je tako navezala iz lanskih suš v letošnja neurja in poplave, bo pomenila velik prelomen trenutek za slovensko kmetijstvo," opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. "Mislim, da moramo kot družba in kot sistem narediti vse, da ohranimo slovensko kmetijstvo, da ga ne prepustimo samega sebi. Če ga bomo, bo to namreč imelo nadaljnje posledice v zmanjševanju kmetijske proizvodnje, pridelave, predelave, s čimer se bo znižala tudi samooskrba. In vemo, da je pridelava hrane v teh negotovih časih na svetovnem trgu zelo pomembna za preživetje naroda," je poudaril.

O škodi, ki je nastala v zadnjih dneh, sicer še ne more govoriti, saj podatki in poročila šele prihajajo. "Prave razsežnosti in velikosti škode se bodo ugotavljale še kar nekaj časa. Po do zdaj znanih podatkih, ki še ne vključujejo Zgornje in Spodnje Savinjske doline, je bilo pod vodo več kot 15 tisoč hektarjev kmetijskih površin," je posledice poplav opisal Žveglič. Kot dodaja, je škoda sicer nastala tako na kmetijskih površinah kot na hlevih in drugih objektih ter na strojni opremi.

Gorazdu Žmavcu je uspelo rešiti vse svoje živali, nekateri drugi takšne sreče niso imeli.
Gorazdu Žmavcu je uspelo rešiti vse svoje živali, nekateri drugi takšne sreče niso imeli. "Poznam kmeta, ki mu je odplavilo telice, nekaj so jih našli, nekaj je bilo utopljenih, nekaj se jih še išče," je dejal. Foto: Shutterstock (fotografija je simbolična)

Rejcem svoje živali večinoma uspelo rešiti

Poleg težav, ki so jih poplave povzročile poljedelcem – številnim je uničilo celoten pridelek –, so se v težavah znašli tudi številni živinorejci. "Živinorejci na prizadetih območjih niso mogli odvažati mleka, kjer ni bilo elektrike, je bilo težko pomolsti krave. Trenutno še vedno obstaja bojazen, kakšne bodo zdravstvene posledice pri živalih," je naštel Žveglič. V primeru spremembe zdravstvenega stanja živali morajo sicer rejci obvestiti veterinarja, v primeru pogina pa poklicati veterinarsko-higiensko službo.

"Glede pogina živali še nimamo točnih podatkov, vendar upamo, da bo tega manj, kot je bilo pričakovano. Nekaj živali se še išče, a večje katastrofe v povezavi z množičnim poginom živine k sreči ne pričakujemo. Trenutno smo bili obveščeni o poginu okoli 30 goved, a podatek še ni končen. Lahko bo število še naraslo. Poleg tega se zna zgoditi, da se bodo pri nekaterih živalih naknadno pojavili bolezenski znaki," je pojasnil predsednik zbornice.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pripravila posebna navodila za živinorejce, ki so bili prizadeti v poplavah.

Navodila so dostopna na vladni spletni strani.

KGZS: Manjša škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot pa da z njo tvegamo

Približno 100 od skupno 300 bal, ki jih je Savinja odnesla s kmetije Žmavc, je sokrajan v dveh dneh prepeljal nazaj na posest. "Ampak je vse strgano in namočeno. Za zdaj odgovora kmetijske svetovalne službe, kaj s to namočeno krmo lahko naredimo, še nismo prejeli," je dejal. Na kmetijsko-gospodarski zbornici v okviru navodil za kmetovalce na poplavljenih območjih poudarjajo, da folija bal ne obvaruje pred vdorom vode. "Poplavljene bale, ki smo jih odprli, so bile namočene tudi v notranjosti, zato so izpostavljene kvarjenju," so zapisali.

Bale, ki so bile izpostavljene vodi, tako po njihovih opozorilih po nekaj dneh niso več uporabne za prehrano živali, saj se začnejo procesi gnitja. Živinorejcem zato svetujejo, da delno poplavljene bale ločijo od drugih in jih pred krmljenjem skrbno pregledajo. "Če so bile bale v celoti potopljene v onesnaženi vodi (gnojnica, fekalije idr.) in je v balo ta voda vdrla, silaža ni uporabna za prehrano živali. To še posebej velja za krave molznice," poudarjajo.

"Glede krme velja, da se bodo posledice poplav pokazale še pozneje v obliki plesnivosti, oprhlosti in drugega kvarjenja. Mnogo manjša gospodarska škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot pa da z njo tvegamo, da živali zbolijo ali celo poginejo. Čim hitreje in nemudoma je treba iz krme odstraniti vlago," še pozivajo na kmetijski zbornici, kjer poudarjajo, da je od hitrosti sušenja odvisno, koliko krme bodo morali kmetje uničiti.

Kaj sledi razdejanju in prvi sanaciji?

Pri spopadanju s posledicami bodo potrebni tudi sistemski ukrepi

Predsednik KGZS-ja je dejal, da kmetje pričakujejo tudi pomoč države. Ob tem opozarja, da so vladna oziroma birokratska pota navadno zelo zapletena in tudi dolgotrajnejša. "V neki meri bo treba preusmeriti določena sredstva iz programa za razvoj podeželja, da se bo pomagalo popraviti investicijske cikluse. Tistim kmetijam, ki so jih poplave prizadele med investicijami, bo treba podaljšati roke. O teh stvareh smo z vlado že govorili in rešitve se nakazujejo. Pričakujemo tudi, da bi se prizadetim kmetom odpisali določeni davki, znižala davčna osnova, prispevki," je naštel nekaj predvidenih ukrepov.

"Prave razsežnosti in velikosti škode se bodo ugotavljale še kar nekaj časa," po katastrofalnih poplavah opozarja predsednik KGZS-ja Roman Žveglič. Foto: STA (zajem zaslona)

Kot je dodal, sicer zakon, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi in naj bi bil sprejet v sredo, teh stvari ne omogoča. "Omogoča samo popis škode poplav za vse leto in določeno pomoč tistim kmetijam, ki so imele veliko škodo. Kajti vse te škode, kar se tiče poplav in toče, je mogoče zavarovati in tu je država precej toga. Naj pa bi pomagala na tistih kulturah, ki so bile v več kot 80 odstotkih uničene na posameznih kmetijskih površinah," je pojasnil Žveglič.

Kot je dodal, je sicer za KGZS v tem trenutku najpomembneje, da se naredi pregled stanja na terenu in se zbrani podatki nato prijavijo občinskim komisijam za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. "Drugo pa, če bo sprejet kakšen zakon o odpravi posledic poplav, neurij in plazov, se bo pa še videlo, kako in kaj," je dodal.

Sestanek med predstavniki kmetijstva in ministrico Ireno Šinko

Kmetijska ministrica Irena Šinko se je z namenom iskanja učinkovite pomoči v poplavah prizadetim kmetijskim gospodarstvom, čebelarjem in živilskim podjetjem sešla z deležniki v kmetijstvu. Zbrane je seznanila s predvidenimi spremembami zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki se nanašajo na kmetijski sektor. S predlagano novelo zakona se namreč med drugim spreminja možnost odškodnine za posevke, ki jih je mogoče zavarovati, so sporočili z ministrstva.

Ob tem je ministrica vpletenim obljubila pomoč. Ministrstvo bo z namenom administrativne poenostavitve predlagalo tudi spremembe zakona o kmetijstvu, in sicer v delu, ki se nanaša na institut višje sile. Čeprav je predlog še v postopku sprejemanja, je ministrstvo za kmetijstvo na ministrstvo za obrambo že dalo pobudo za oceno škode, tako da bi se postopki začeli čim prej. Predlog novele bodo sicer poslanci na izredni seji DZ-ja sprejemali v sredo.