Ustavno sodišče v odločbi navaja, da je tak predpis v neskladju z ustavo, če občina od lastnika ni pridobila zemljišča oziroma lastnika ni razlastila.

MOL je namreč v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta določil, da je treba v podaljšku Žitnega mostu čez Ljubljanico ohraniti peš prehod med Poljanskim nasipom in Poljansko cesto. Na določbo se je pritožila stanovalka v eni od večstanovanjskih stavb, ki jim pripadajo zemljišča, čez katera naj bi potekala pot za pešce.

Pobudnica je v pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti navedla, da občina ni ne z njo ne z drugimi solastniki obremenjenih nepremičnin sklenila pravnega posla za pridobitev lastninske pravice oziroma ni izvedla postopka razlastitve.

MOL: Gre za ohranitev javne poti, ki je v javnem interesu

Z MOL-a so sporočili, da bodo odločbo ustavnega sodišča spoštovali. Pojasnili so, da izvedbeni del občinskega prostorskega načrta javne površine opredeljuje kot obvezno zakonsko vsebino, v duhu zagotavljanja javne koristi, kar so v primeru ohranitve javne poti čez dvorišče t. i. Rdeče hiše na poziv ustavnega sodišča utemeljili.

Takrat so zapisali, da zemljišča ležijo v enoti urejanja prostora. Menijo, da določitev urbanističnega načrta ne pomeni razglasitve zasebne površine za javno dobro, temveč prostorsko načrtovanje kot izvrševanje izvirne občinske pristojnosti. V utemeljitvi so še poudarili, da so javni peš prehodi, pešpoti in povezave čez večja zaključena območja stanovanjske povezave, med njimi tudi omenjeni peš prehod, v izrazitem javnem interesu.

"O tem, ali bomo začeli postopek razlastitve, se bomo še odločili," so za STA še sporočili z ljubljanske občine.