Uroš Potočnik (1974) prihaja iz Slovenj Gradca, živi in ustvarja pa v Belih Vodah nad Šoštanjem. Dejaven je na področju slikarstva, fotografije, znanstvene ilustracije, videa in glasbe. Foto: Center in galerija P74
Uroš Potočnik (1974) prihaja iz Slovenj Gradca, živi in ustvarja pa v Belih Vodah nad Šoštanjem. Dejaven je na področju slikarstva, fotografije, znanstvene ilustracije, videa in glasbe. Foto: Center in galerija P74

Potočnik prek razstave Ponovi spomni, da živimo v času hitrih industrijskih revolucij. V zadnjih 250 letih smo prešli skozi štiri od njih, opozarja – od parnega stroja, elektrike, računalnika do avtomatizacije delovnih procesov, strojnega učenja in razkrivanja zapletenih algoritmov. Vsaka je na novo pretresla družbo.

Kdo nam bo začrtal prihodnost?
Z industrijskimi revolucijami se je spreminjala tudi vloga človeka, ob razstavi poudarjajo pri galeriji. "Tudi danes živimo v času, ko se družba na novo preoblikuje. Kakšna bo?" se sprašujejo. Postavljajo še druga vprašanja, med njimi: kdo nam bo začrtal prihodnost? Ali so množice pripravljene na spremembe?

"Ko se je konj, nekoč plemenita in človeku izjemno vredna žival, umaknil parnemu stroju, je njegova vrednost padla. Danes ga uporabljamo samo še za zabavo, rekreacijo in klobase. Danes vrednost pada človeku," so zapisali. Zaradi avtomatizacije delovnih procesov, robotizacije, strojnega učenja in razvozlanih algoritmov se bodo počasi ukinjala številna delovna mesta, so še razvili misel. "Človeku bo hitro treba poiskati novo vrednost in novo družbeno paradigmo."

Zaradi avtomatizacije delovnih procesov, robotizacije, strojnega učenja in razvozlanih algoritmov se bodo počasi ukinjala številna delovna mesta. Človeku bo hitro treba poiskati novo vrednost in novo družbeno paradigmo.

.

Navdih za postavitev, kustosinja katere je Nina Skumavc, je Potočnik našel v oglasnih letakih. Opazil je, da je organizacija med podobami zelo racionalna. Gre preprosto za racionalno zapolnjevanje prostora. Ena izmed mogočih organizacij slikovnega polja, ki deluje racionalno, je mreža, ki se mu je zdela zelo primerna za organizacijo in predstavitev oglasnih letakov.

Nova abstraktna podoba pri povečavi
Oglasni letak je fotografiral in ga z računalniškim programom pomanjšal na nekaj pikslov. Nato je pomanjšano podobo v programu povečal. "Med pomanjšanjem podobe se izgubi veliko podatkov oziroma detajlov o sami podobi, zato se pri povečavi vzpostavi nova abstraktna podoba, ki je posledica pomanjkanja podatkov," postopek opisuje avtor.

Nove podobe je algoritem izračunal s pomočjo združevanja segmentov in povzemanjem povprečja. Pri ponovni povečavi program preprosto zapolni vrzeli s povprečjem med obstoječimi podatki oziroma posameznimi segmenti podobe. "S tem postopkom dobiš osnovni abstrahirani svetlostni in barvni odtis oglasnega letaka, izračunan s pomočjo povprečja in združevanja med posameznimi točkovnimi slikovnimi enotami. Podobo povečam in preslikam na platno ter prekrijem z nekaj lazurnimi nanosi sive barve," še razloži dogajanje.

Razstava bo odprta do 8. januarja 2020.