Zdenka Golob Berčič (1928-2019). Foto: RTV Slovenija/Urška Boljkovac
Zdenka Golob Berčič (1928-2019). Foto: RTV Slovenija/Urška Boljkovac

Ustvarjanje Zdenke Golob Borčič od začetkov zaznamujejo formalni dualizem, najbolj izražen v jukstapoziciji abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik, ljubezen do barve, ki jo uporablja premišljeno, v funkciji asociativnega in pripovednega učinka, in skop motivni svet.

Odvečnost motivne raznovrstnosti in atraktivnosti
Umetnica je bila prepričana, da motivna raznovrstnost in atraktivnost nista potrebni, ker se dodana vrednost kaže v pretehtanem odzivu na težave prostora in časa tudi z večkratno ponovno uporabo matrice.

Najbliže so ji bile tehnike jedkanice, akvatinte in suhe igle, sicer pa njen umetniški opus velja za izrazito samosvojega. Bila pa je tudi ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali.

Sprva izobraževanje na slikarskih tečajih
Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici (Gradišče) v Slovenskih goricah. Po meščanski šoli v Lenartu in trgovski šoli na Ptuju ter po drugi svetovni vojni, ki je prekinila njeno šolanje, se je zaposlila kot delavka v mariborski tekstilni tovarni MTT. Vendar se je ob delu izobraževala na slikarskih tečajih, ki so jih prirejali mariborski likovniki, in šele takrat se je domislila, da bi se vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani.

V vode umetnikov svobodnjakov
Na akademiji je študirala v razredu profesorja Gojmirja Antona Kosa, po diplomi leta 1954 pa se je družina sprva preselila v Novo mesto in nato znova v Ljubljano. To je bil čas, ko se je na veliko posvečala ilustraciji. Kot svobodna umetnica je začela delovati leta 1968, deset let pozneje je pripravila razstavo za galerijo Labirint v Ljubljani, za katero je v naslednjem letu prejela nagrado Prešernovega sklada.

Zdenki Golob Borčič si je kot ena redkih svobodnih umetnic uspelo utreti pot na umetniško prizorišče še v času, ko so na njem dominirali moški. Skozi leta je sodelovala na več kolonijah ter razstavljala doma in v tujini ter prejela več priznanj in nagrad za grafiko.

Jedkanica Senca iz leta 1978 je eno najbolj prepoznavnih in popularnih grafičnih del Zdenke Golob Borčič ter je od leta 2014 del zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Foto: MGLC
Jedkanica Senca iz leta 1978 je eno najbolj prepoznavnih in popularnih grafičnih del Zdenke Golob Borčič ter je od leta 2014 del zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Foto: MGLC

Obdelava enega motiva v več različicah
Za njena dela je značilno, da je pogosto en motiv obdelala v več različicah in tako "neprestano preizkušala in spreminjala, kot da je vsakič znova presenečena nad končnim izidom in kot da hoče vedno znova iz motiva izluščiti še nekaj več". "Isto ploščo obdeluje toliko časa, da iz nje izlušči vse, kar ji lahko ponudi," so o delu Zdenke Golob Borčič zapisali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Tako nastanejo odtisi vmesnih stanj, z barvo motivu dodaja še različne atmosferske učinke, so še dodali.

Veliko darilo MGLC-ju
V MGLC-ju so leta 2013 ob umetničini 85. obletnici pripravili pregledno razstavo, naslovljeno Grafike, 105 razstavljenih del na papirju pa je umetnica nato v naslednjem letu podarila njihovi zbirki. V večini so to bile grafike, male grafike in akvareli.

Dela Zdenke Golob Borčič najdemo tudi v mednarodnih grafičnih zbirkah, med drugim tudi v muzeju Albertina na Dunaju.

Likovni odmevi
Poslovila se je Zdenka Golob Borčič