V prostorih Arsenala bo postavljen velik arhitekturni objekt, ki bo predstavljal avtorjevo interpretacijo štirih socialnih krogov (hiše, prostora produkcije, sakralnega in javnega prostora) in bo obenem nosilec performativne, vizualno-zvočne instalacije. Za večmesečno sobivanje in ustvarjanje bo ponudil možnost skupini avtorjev in performerjev. Foto: Rosa Lux
V prostorih Arsenala bo postavljen velik arhitekturni objekt, ki bo predstavljal avtorjevo interpretacijo štirih socialnih krogov (hiše, prostora produkcije, sakralnega in javnega prostora) in bo obenem nosilec performativne, vizualno-zvočne instalacije. Za večmesečno sobivanje in ustvarjanje bo ponudil možnost skupini avtorjev in performerjev. Foto: Rosa Lux

V skladu z nagovorom letošnjega bienala ne gre za upanje v smislu projekcije v prihodnost, temveč za upanje v smislu pozitivne misli k temu, da se stvari kakor koli spremenijo. Zato, da se stvari spremenijo, pa se morajo spremeniti v tem trenutku.

Jaša
Jaša: ZAKLOP / Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja
Slovenija se bo na Beneškem bienalu 2015, ki ga je kurator Okwui Enwezor poimenoval All the World´s Futures (Vse prihodnosti sveta), s številnimi državami sveta, ki nimajo nacionalnih paviljonov v Beneških vrtovih, predstavila v enem od obeh osrednjih prizorišč, tj. v Arsenale (v prostoru, ki meri malo več kot 100 kvadratnih metrov). Razstava bo na ogled med 9. majem in 22. novembrom naslednje leto. Foto: Rosa Lux
Osnovno performativno telo bodo tvorili štirje akterji – Jaša Mrevlje Pollak (na sliki), Michele Drascek (tudi kustos projekta), Janez Vidrih in Tine Grgurevič, njim pa se bodo pridružili zunanji performerji (zbor in solisti). Projekt je zasnovan kot živi dogodek v nenehnem trajanju in bo trajal vseh osemindvajset tednov Bienala. Foto: Rosa Lux
V Benetke se že od srede zgrinjajo ljubitelji umetnosti, ki si želijo še pred uradnim sobotnim odprtjem ogledati razstavo in paviljone v sklopu 56. umetnostnega bienala. Foto: EPA
O slovenskih umetnikih na Beneškem bienalu
Jaša, slovenski predstavnik na 56. Beneškem bienalu

Tokratni beneški bienale povezuje tema Vse prihodnosti sveta. Kurator in performer Michele Drascek glavno sporočilo slovenske postavitve vidi v tem, da je s sodelovanjem in izmenjavo idej mogoče posredovati sporočilo o spremembah in upanju. Zato pri projektu sodeluje heterogena skupina ustvarjalcev, hkrati pa sedemdnevni performans posreduje idejo, da lahko zgolj dolgoročno sodelovanje in ne individualizem prinese spremembe.

Utrdba v paviljonu
Jaša je v Artileriji Arzenala skupaj z arhitektom Kunom Mayerjem oblikoval visoko konstrukcijo, ki kot utrdba zaseda prostor paviljona. Zunanjost je izčiščena, enobarvna, notranjost pa rjavkasti toni delajo mehkejšo. Ves čas je v ozadju glasba, elektronska ali klasična, v živo izvajana na klavirju. Glasbo presekajo misli, ki jih Jaša skozi reže v trdnjavi posreduje obiskovalcem instalacije. Na primer: "To ni obdobje molka. Zdaj bova jaz in ti tole izkričala." ali "Odpor bo oster kot nož."

Prispevku o slovenskem paviljonu na bienalu prisluhnite tudi danes, v petek, ob 18.30 na frakvenci Radia ARS, v oddaji Likovni odmevi.


V Zaklopu je po besedah Drascka Jaša nadaljeval pot, ki jo je začrtal že s projekti, kot je bil Crystal C. "Gre za logično nadgradnjo njegovega dela. Jaša je tudi v predhodnih delih uporabljal poetiko, ne da bi se bal spregovoriti o notranji lepoti, ki jo je ne nazadnje uporabil tudi za sporočilo upanja."

Vabilo k postanku
Zunanjost in notranjost postavitve bo od jutra do večera dobivala novo podobo, predvsem prek s kredo izpisanih pozivov k združevanju ali uporu ter drugih misli. Ostali performerji se na dogajanje odzivajo vsak na svoj način, vsak v svoji vlogi. Lesene stopnice, police, nekakšne klopi, obiskovalca vabijo, naj sede in postane del vsega.

Kdo sodeluje?
Med performerji bodo stalnica Jaša, avtorja zvoka oz. glasbe Janez Vidrih - Junzi in Tine Grgurevič - Bowrain ter Drascek. Preostali akterji se bodo med performansom, ki ga bodo v sklopu bienala izvedli 28-krat, menjali in dodajali svoj košček mozaika k postavitvi v nastajanju.

Scenarij performansa bo samostojna umetnina
Sedemdnevni performans temelji na scenariju, ki ga je Jaša napisal z mladim izraelskim pisateljem Etanom Nehcinom in bo izšel kot samostojno literarno delo. "Tekst pri projektu redko kdaj razumem kot razlagalno besedilo. Zame je to povsem samostojno delo. Literatura je medij, ki je del celote. Scenarij je v bistvu naša tedenska opora, vsak dan sledimo jasnemu razrezu dogodkov, vlog," je pojasnil Jaša.

"Kip, v katerega se da vstopiti"
Jaša je glede vsebine scenarija ostal skrivnosten, ker se bo postavitev glede na različne dejavnike spreminjala. Performans bo v 28 tednih dobil popolnoma drugo formo. Razkril pa je, da bo struktura performansa v prvi fazi zaprta, v smislu trdnjave, ki pa bo vseeno dihala s tem, da vsebine do gledalca prihajajo skozi razpoke v konstrukciji. Jaša konstrukcijo razume kot kip, v katerega se vstopa. Sčasoma se vse odpira, kar ponazarja, da projekt ni hermetično zaprt, izoliran koncept umetnika.

Ob tem, je povedal Jaša, se sproža vprašanje, ali se ti zapiraš pred svetom ali pa svet varuješ pred seboj. In prav to je rdeča nit, ki jo v njegovi instalaciji performerji nenehno preigravajo: "Gre za valovanje znotraj dramaturgije, med agresivnostjo kot nujo in liričnostjo." Tedenski ciklus vrh doseže četrti dan, ko se število performerjev zgnete ob napevu Togetherness, ki je tudi glavno sporočilo projekta, ob koncu tedna pa se struktura znova zapre.

Postavitev Zaklopa ponazarja Jaševo potrebo po tem, da se tudi arhitektura prilagaja čustvom. Pri tem se umetnik navezuje na zapuščino Gordona Matta Clarka, ki je arhitekturo razumel predvsem kot odslikavo duhovnega časa. Zaklop je točno to, kar naslov v drugem delu povzema - nasilna nuja za utelešeno prisotnost, je poudaril Jaša. Konstrukcija, ki deluje kot utrdba, napeljuje na idejo upora v smislu ustvarjanja kreativne misli, kot reakcija na današnji čas: "V skladu z nagovorom letošnjega bienala ne gre za upanje v smislu projekcije v prihodnost, temveč za upanje v smislu pozitivne misli k temu, da se stvari kakor koli spremenijo. Zato, da se stvari spremenijo, pa se morajo spremeniti v tem trenutku."

Namesto v galeriji A + A - Slovenci prvič v Arzenalu
Slovenija se letos prvič predstavlja v svojem paviljonu, postavljenem v Arzenalu. Kuratorica Aurora Fonda je povedala, da nova lokacija slovenski predstavitvi omogoča večjo vidnost in prepoznavnost, saj se je bilo treba v Galerijo A + A načrtno odpraviti, medtem ko Arzenale obišče več ljudi.

Dodala je, da je Jaša s sodelavci prostor v Arzenalu dobro izkoristil: "Umetnik se je res zelo potrudil, da je naredil prav posebno instalacijo. Dela je bilo veliko, saj je Jaša v svojem projektu soočil različne medije - vizualno umetnost, arhitekturo, glasbo, performans, kiparstvo in tudi poezijo, kar ni lahko, rezultat pa se mi zdi zelo dober."

Uradno odprtje slovenskega paviljona na 56. beneškem bienalu bo na dan velikega odprtja umetniške manifestacije v soboto, 9. maja. Odprtja se bo udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

V skladu z nagovorom letošnjega bienala ne gre za upanje v smislu projekcije v prihodnost, temveč za upanje v smislu pozitivne misli k temu, da se stvari kakor koli spremenijo. Zato, da se stvari spremenijo, pa se morajo spremeniti v tem trenutku.

Jaša
O slovenskih umetnikih na Beneškem bienalu
Jaša, slovenski predstavnik na 56. Beneškem bienalu