Med osrednjimi deli razstave, s katero se Vatikanski muzeji predstavljajo v Moskvi, je Snemanje s križa baročnega mojstra Caravaggia. Foto: EPA
Med osrednjimi deli razstave, s katero se Vatikanski muzeji predstavljajo v Moskvi, je Snemanje s križa baročnega mojstra Caravaggia. Foto: EPA
Carlo Crivelli: Pieta (1488).
Carlo Crivelli: Pieta (1488). Foto: EPA
Ercole de Roberti: Čudeži sv. Vincenta Ferrerskega (1473).
Ercole de Roberti: Čudeži sv. Vincenta Ferrerskega (1473). Foto: EPA

Prvi del projekta so zdaj uresničili v narodni galeriji v Moskvi, v Tretjakovski galeriji, kjer bodo do 19. februarja prihodnje leto na ogled umetnine iz vatikanske Pinakoteke. Med najbolj zvenečimi razstavljenimi imeni je denimo Caravaggio s svojim Snemanjem s križa (1603-04). Tu so tudi Rafael, Perugino in Veronese. Med srednjeveškimi deli izstopa tabelna slika Kristusa iz 12. stoletja. Vatikan je razstavo 42 slik iz svojih muzejev poimenoval Roma Aeterna (Večni Rim), Tretjakovska galerija pa bo svoj izbor v svetem mestu predstavila prihodnjo jesen, poroča portal Art Newspaper.

"To se je zgodilo zaradi srečanja med vašim voditeljem Vladimirjem Putinom in papežem Frančiškom," je pred odprtjem razstave ruskim novinarjem prek videopogovora dejal direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci. Razstavljena dela predstavljajo jagodni izbor vatikanskih zbirk, pravi. "Za Vatikanske muzeje je pomenilo to veliko žrtvovanje, saj naše zbirke letno obišče šest milijonov ljudi. Prevzemamo polno odgovornost, saj to omogoča kulturno sodelovanje, skupno razumevanje in raziskovanje, ki se bo seveda nadaljevalo," je dodal. Papež je po njegovih besedah izredno vesel takšnega sodelovanja, saj je znak prijateljstva med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo.

Poussin, navdih ruskim slikarjem
Od renesančnih del so iz Vatikana v Moskvo med drugim poslali Rafaelovo alegorično sliko Vera in Karitas iz leta 1507, 17. stoletje je zastopano z Mučeništvom sv. Erazma Nicolasa Poussina (1628-1629). Za rusko prizorišče je to pomembno delo, saj so ga ob svojem obisku v Rimu videli in se ob njem navduševali številni ruski umetniki.

Arkadij Ipolitov iz Ermitaža, ki je kupiral pričujočo razstavo, je ruske obiskovalce posebej opozoril na sliko Objokovanje, ki jo je med letoma 1471 in 1474 naslikal beneški mojster Giovanni Bellini. Prav tako je pomembno, da vidijo Čudež sv. Vincenta Ferrerskega, ki ga je leta 1473 ustvaril zgodnjerenesančni ferrarski mojster Ercole de’Roberti. Predvsem pri zadnjem delu je izrazil presenečenje, da so ga bili Vatikanski muzeji pripravljeni pogrešiti.

Razstava je nastala ob podpori umetniške, znanstvene in športne dobrodelne fundacije ruskega magnata Ališerja Usmanova, višine stroškov postavitve pa ne želijo razkriti. Zanimanje za razstavo je veliko, saj so vstopnice, ki so na voljo prek spletne prodaje, razprodane do konca leta.