Janez Škof in Tamara Avguštin. Foto: Cankarjev dom/Nada Žgank
Janez Škof in Tamara Avguštin. Foto: Cankarjev dom/Nada Žgank

Drugo dejanje 24. Pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu (CD) bo drevi ob 20. uri odprla predstava Hudiči pa z angeli plešejo, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom Homo Narrans. Idejno zasnovo predstave in izbor v njej predstavljenih zgodb podpisuje programska vodja festivala Špela Frlic.

Kaj se porodi iz strahu pred peklenskim ognjem
V predstavi Tamara Avguštin in Janez Škof pripovedujeta ljudske zgodbe o angelih in hudičih, za glasbeno spremljavo pa skrbi Samo Kutin. "Strah pred peklenskim ognjem je botroval nastanku posebnega žanra ljudskih zgodb o navihanih, hudomušnih in včasih, ko je bilo treba koga odvrniti od greha, tudi smrtno resnih in zlobnih hudičih. Ti po žveplu smrdeči zapeljivci in njihovi svetli bratje angeli so v zgodbah iz iste snovi. Vsak na eni strani sveta stražijo vrata do človekovih želja, obžalovanj in strahov. Človek pa, in še sreča, da je tako, z zgodbami potuje od enih do drugih," lahko preberemo v najavi.

Irena Z. Tomažin. Foto: Cankarjev dom/Urška Boljkovac
Irena Z. Tomažin. Foto: Cankarjev dom/Urška Boljkovac

Grad bo stal šele, ko bodo v njegove temelje zazidali žensko
V ponedeljek, 4. oktobra, bo vsestranska ustvarjalka Irena Z. Tomažin v predstavi Zidanje Skadra interpretirala epe iz istoimenske zbirke Vuka Karadžića, izid katere je napovedan v sklopu nove festivalske knjižne zbirke Homo Narrans. Predstavo bo pospremilo predavanje Nebojše Popa Tasića o zgodovinskem in kulturnem kontekstu motiva.

Relief Ivana Meštrovića, Gradnja Skadra (1906). Foto: Cankarjev dom
Relief Ivana Meštrovića, Gradnja Skadra (1906). Foto: Cankarjev dom

Skozi ep sledimo trem bratom Mrnjavčevićem, ki že tri leta zidajo grad Skadar na Bojani, pa niso zgradili niti temeljev. Kar zgradijo čez dan, jim čez noč strašna vila razruši. Šele takrat bo stal grad, pove vila, ko bodo v njegove temelje zazidali žensko. Najbolj znano različico te epske pesmi je – kot mu jo je zapel stari Raško iz Hercegovine – zapisal in leta 1815 objavil folklorist Karadžić. Ep je doživel številne avtorske prepesnitve in upodobitve in se še vedno kot odmev pojavlja v zgodbah in govoricah. Njegova vsebina pa "očitno ostaja čudno in trpko aktualna tudi danes," piše v napovedi dogodka.

Izbor ljudskih pripovedi Milka Matičetovega za sklep festivala
V petek, 8. oktobra, bo drugo dejanje festivala sklenila predstava Tristo zajcev, v kateri bo pisateljica Anja Štefan najmlajšim povedala nekaj svojih najljubših ljudskih zgodb iz istoimenskega izbora ljudskih pripovedi Milka Matičetovega, ki je izšel leta 2019 ob 100. obletnici rojstva tega priznanega slovenskega folklorista. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Janez Dovč.

Anja Štefan. Foto: Cankarjev dom
Anja Štefan. Foto: Cankarjev dom