Delo je na veliki oder postavil Miha Golob, ki je leta 2011 v Novi Gorici že režiral Cankarjeve Hlapce, v Trstu pa predstavo Iv@n Cankar (Poln profil). Tokratna uprizoritev Za narodov blagor se vključuje v niz dogodkov ob stoletnici smrti velikega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika.

“Cankarjeva drama Za narodov blagor je aktualna tudi po 119 letih. Opisuje dogajanje, ki ni samo slovensko. Cankar je pravzaprav svetovni avtor. V Blagru prikazuje korupcijo, populizem in še marsikaj, s čimer imamo opravka danes. V Evropi se zdi, da bo v vsaki državi vsak čas izbruhnila državljanska vojna,” pravi režiser Miha Golob. V novogoriškem gledališču so v popotnici prvi predstavi sezone zapisali: "Cankarjevo delo je komično, farsično ogledalo družbe, ki kaže vse bolj groteskno, spačeno, nervozno podobo sveta. Sebičnost, skorumpiranost, amorala, cinizem in brezbrižnost - ta neustavljiva, hazarderska sla, imeti več in še več na račun drugih, se zdi nepremagljivo patološka. In nečloveška. Zgroženi del naroda se tiho sprašuje, kje je košček resničnega "blagra", ki mu po pravici pripada, ter ponižan in razžaljen potrpežljivo čaka na obljubljeno, v ustavi zagotovljeno socialno državo, ki jo v krempljih drži nevidni Imperij peščice "blaženih psihopatov". Medtem ko politična elita, zbrana okrog Grozda, ves čas vzorno skrbi za "programe", ustvarja kaos in vešče uspava narod z virtualnimi ideološkimi spori, se zdi, da se je naš velecenjeni individualec in intelektualec Ščuka nekam izgubil, potuhnil, skril, se morda celo izločil, zapil ... Ni važno! Važno je, da se smejimo, zabavamo in se sploh imamo lepo. Da nam nič ne manjka, da vino teče v potokih ter da so vedno okrog nas pečene piške in dobre miške! Vse! Za narodov blagor!"

Burleska pred lokalnimi volitvami
Marko Bratuš, umetniški vodja v SNG Nova Gorica, je o uvrstitvi Cankarja v repertoar povedal: “Te komedije v naš repertoar nisem uvrstil zaradi letošnje obletnice Cankarjeve smrti, ampak ker je bil Cankar prvi avtor, ki ga je režiser Miha Golob v najinem pogovoru predlagal. Prepričal me je, ko je povedal, da bi dramo postavil kot burlesko. Poleg tega se Za narodov blagor lepo ujame s prihajajočimi lokalnimi volitvami in z vseslovensko mentaliteto naši-vaši.” Cankar je Za narodov blagor napisal leta 1900, pri Schwentnerju je izšel leta 1901, po posredovanju Zofke Kveder pa so ga krstno uprizorili v Pragi. V gledališkem listu, ki spremlja predstavo, je dramaturg Krištof Dovjak spomnil in opozoril: "Čeprav je bila praška premiera razprodana in je doživela uspeh, so, tipično, v Ljubljani tedanji časopisi to komajda omenili. Je šlo za zavist, za psihopatsko razdiralno silo? Čemu tak odpor do dobro napisane komedije? Čemu očitki, da je pretežka, da je brez realistične podlage, da ne kaže poznavanja slovenskih razmer …" V časopisu Slovenski narod so na primer zapisali: "Očividno se je lotil Cankar v svoji komediji snovi, ki je za mlada in šibka njegova pleča preteška, prevelika. Ako je hotel napisati satiro na slovenske politične razmere – kar bi pozdravil vsakdo z veseljem – bi moral predvsem slovensko politično življenje ali vsaj politično gibanje naše poznati korenito in imeti vpogled tudi za kulise. Tega pa Cankar nima, zato je njegova komedija v svojem bistvu ponesrečena, naivna in pretirano karikirana." Kdo se je takrat (in se danes) bal (boji) resnice???

Cankar – dober diagnostik časa in prostora
"Mislim, da je bil resnični Ivan Cankar daleč od depresivnega umetnika, kakor se ga danes pogosto stereotipno prikazuje. Bil je bliskovit, provokativen, duhovit um. To se kaže tudi v njegovi igri Za narodov blagor, ki je napisana vizionarsko in iskrivo, s polno duhovitimi, ostrimi in radikalnimi dialogi," opozarja režiser Miha Golob in nadaljuje: "Cankar odpira teme, ki odmevajo tudi v današnjem času: skorumpiranost družbenopolitične elite in odsotnost kritične misli. Opisuje stvari, ki niso samo naše, slovenske, temveč so aktualne širše: korupcija, populizem, delitve na dva tabora ... Cankar sooča identiteto naroda, njegovo moralo in etiko s korupcijo in nepotizmom. Odlično pokaže tudi rešitev: ta je skrita v vlogi žurnalista Ščuke, ki nosi glas resnice in kritično misel, ki pa je nujna za normalen razvoj vsake družbe. V zadnjih sto letih se ni kaj dosti spremenilo. In vse to ponavljanje povzroči, da zadeve niso več dramatične ali komične, temveč tragikomične. Smeh, ki nas ob tem popade, ni več naveden smeh, temveč meji že na histerijo. Ne vemo, ali bi se smejali ali jokali. Zato smo naši uprizoritvi dali poleg komičnega tudi grotesken, ironičen in shizofreno-patološki pridih." Dramaturginja Tereza Gregorič dodaja:

"Predstava je zasnovana kot komedija oziroma politično-moralna satira, v sebi nosi različne žanre: denimo klasične molierovske principe, pa elemente realizma, naturalizma, dekadence." Krištof Dovjak, dramaturg, ki večkrat sodeluje z režiserjem Golobom, je ob pripravi predstave povedal: "Opozarjamo na današnje pomanjkanje kritične misli, ki bi se uprla nebrzdanemu kopičenju kapitala in dobrin. Podrejeni smo korporacijam, ki obvladujejo celoten svet. Obenem Cankarjevo delo opozarja tudi na pritisk na novinarje, kar je še vedno prisotno, ter na vprašanje, ali imajo mladi, zaljubljeni in brsteči prihodnosti. Zaradi vedno večjega bega možganov bi temu težko pritrdili."

Skupinska igra
V predstavi Za narodov blagor, ki jo Miha Golob režira ob dramaturški pomoči Krištofa Dovjaka in Tereze Gregorič, igrajo Matija Rupel, Jure Kopušar, Peter Harl, Patrizia Jurinčič Finžgar, Žiga Udir, Ana Facchini, Andrej Zalesjak, Maja Nemec, Arna Hadžialjević, Nejc Cijan Garlatti, Iztok Mlakar, Jakob Sfiligoj, Jonathan Černe in Borut Petrović. Lektor je Srečko Fišer, avtor glasbe Vasko Atanasovski, kostume je oblikovala Dajana Ljubičić, svetlobo Samo Oblokar, frizure Sonja Murgelj, masko pa Ana Lazovski. Kostumografka Dajana Ljubičić je zanimivo povzela svoje videnje novogoriške predstave: "Ker je v uprizoritvi izpostavljena grotesknost, sem se pri kostumih navezala na barok, iz njega sem lahko črpala prenarejenost, izumetničenost." Igralsko pa novogoriški Blagor temelji na skupinski igri. "Igra ima sicer več izstopajočih likov, mi pa smo tudi bolj stranske vloge vključili v intenzivno odrsko dogajanje in ustvarili močan ansambelski duh," pred premiero napoveduje dramaturginja Tereza Gregorič. Zanimiv je tudi režiserjev prijem, ko moški lik odigra ženska, in obratno … Kritičnega žurnalista Ščuko, napovedovalca prevrata igra Arna Hadžialjević. Skozi študij predstave je vprašanje spola odmislila in se osredotočila na bogato vsebino protagonista Julijana Ščuke. In obratno: Peter Harl igra Katarino Grozd, kar “še prispeva k podobi shizofrenega sveta”. Režiser Miha Golob o "zamenjavi" spola razmišlja: “Pomembno ni kdo, ampak kaj govori.”