Izraelsko-francosko-slovenska predstava Opice je nastala v sklopu evropskega projekta, ki sodobne lutkovne pristope razvija v povezavi z digitalno umetnostjo. Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana
Izraelsko-francosko-slovenska predstava Opice je nastala v sklopu evropskega projekta, ki sodobne lutkovne pristope razvija v povezavi z digitalno umetnostjo. Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana
Meje med umetnostjo in znanostjo, med gibajočim se in statičnim, skritim in vidnim briše 12 izvajalcev: trije ljudje in devet robotskih opic, poleg njih pa še celo vesolje svetlobne in zvočne tehnike. Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana

Njena posebnost je do obsedenosti natančno izdelano orodje - več kot 300 strojev na odru skrbi za nadroben prikaz anatomskih lastnosti in izrazne mimike likov. V projektu so uporabili t. i. odprtokodne tehnologije, EMG, tradicionalne in sodobne tehnike obdelave ter predelave lesa in kovine.

Zabrisane meje med človekom in strojem
Robotsko obredje Opice v izvedbi ljudi in strojev v LGL-ju opisujejo kot popotovanje v resničnost skupine eksotičnih robotskih opic. Te so do nadrobnosti izoblikovana bitja, živeča v mehanskem univerzumu, ki briše meje med človekom in strojem, med "živimi" in "mrtvimi".

Tavanje med sočutjem in odmikom
Opice živijo v svojem popolnem, umetnem mikrokozmosu, kot da se ne bi zavedale zunanjega sveta. Ustvarjene so bile, da bi v nas po eni strani vzbudile občutek za globoko istovetenje, po drugi pa sprožile razmislek o razlikovanju od človeka in njegovih "misli". To tavanje med sočutjem in odmikom ustvarja odrsko resničnost protislovij in čustvene napetosti.

Meje med umetnostjo in znanostjo, med gibajočim se in statičnim, skritim in vidnim briše 12 izvajalcev: trije ljudje in devet robotskih opic, poleg njih pa še celo vesolje svetlobne in zvočne tehnike. Srečanje živih in neživih izvajalcev ustvarja odnose in čezvesoljsko interakcijo.

Oblikovalec impozantnih robotskih lutk
Izraelski umetnik Amit Drori je gledališki režiser, scenograf in oblikovalec impozantnih robotskih lutk s čustvenimi in poetičnimi funkcijami. Je direktor Arene za uprizoritvene umetnosti Hazira in profesor na Šoli za vizualno gledališče (ŠVG) v Jeruzalemu, kjer je diplomiral leta 2001.

V zadnjih desetih letih je razvil edinstveno vizualno gledališče, kjer znanja s področja filozofije lutkarstva in animacije združuje z robotiko, živimi igralci, videoprojekcijami in odprtokodno tehnologijo. S predstavo Savana, možna pokrajina je že leta 2012 gostoval v Ljubljani na festivalu Lutke.

Sodobni lutkovni pristopi pri projektu N.A.P.P.
Predstava je del evropskega projekta N.A.P.P. Ta skrbi za razvoj sodobnih lutkovnih pristopov v povezavi z digitalno umetnostjo, kar omogoča razširitev referenčnega prostora lutk na nove hibridne uprizoritvene oblike. Projekt povezuje štiri znane evropske ustanove z bogato lutkovno dediščino iz Belgije (Centre de la Marionnette de la Communaute Francaise de Belgique), Slovenije (LGL), Romunije (Teatrul Municipal Tony Bulandra) in Francije (Action Culturelle du Val de Lorraine).

Izraelsko-francosko-slovenska predstava je nastala v sklopu evropskega projekta, ki sodobne poglede na lutkarstvo in učinke v njem razvija v povezavi z digitalno umetnostjo. Svetovna premiera je bila marca na festivalu v Strasbourgu.