Premiera komedije Skopuh na velikem odru SNG-ja Drama Ljubljana bo drevi ob 20. uri.

Bojan Emeršič kot skopuh Harpagon in Saša Pavlin Stošić kot Mariane. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Bojan Emeršič kot skopuh Harpagon in Saša Pavlin Stošić kot Mariane. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

V komediji o skopuhu, ki je zaradi denarja pripravljen žrtvovati srečo vseh okoli sebe, se Moliere poigrava z motivi samoljubja in zaslepljenosti, nasproti jim postavi ljubezen. Gre za dramsko delo, ki je na odru prvikrat zaživelo davnega leta 1668. Zato se Slobodan Unkovski (1948), eden najizrazitejših režiserjev s prostora nekdanje Jugoslavije, v gledališkem listu ob tokratni uprizoritvi sprašuje, kako uprizarjati klasike danes. "Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine?"

Skopuh je star lik. Moliere ga je prevzel od rimskega Plavta, ki ga je verjetno prevzel od neznanega grškega komediografa. Po Plavtovi Aululariji je povzel osnovno zgodbo in osrednji motiv, v vrtu zakopan lonec zlata pa spremenil v skrinjico s cekini. Zgodbi je dodal še en par ljubimcev in ljubezen oblikoval po modi aktualnih sentimentalnih romanov, skopuha, ki se v skrbi za denar odreka vsemu drugemu, pa opremil še z oderuštvom in komedijo prestavil v svoj čas.

iz zapisa Diane Koloini: Ali je skopost lahko smešna?

Po režiserjevih besedah so z ekipo ostajali v mejah besedila, da pa so ga skušali razumeti in povezati s svojim razumevanjem sveta in časa, v katerem živimo. Uprizoritev po njegovih besedah nima določenega sloga in ni na silo moderna, ampak je eklektična. Za igralce velik zalogaj, da so znotraj uprizoritve razvili svoje prostore, je še dodal Unkovski.

Skozi leta na zelo različne načine uprizarjana komedija
Ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel je kot mojstrstvo Skopuha poudarila, da je Moliere eno človeško hibo – skopost – poosebil v enem značaju, ki ga je obdal z njegovimi kontrasti. Če je skopuh izrazito egoističen, si namreč vsi preostali liki prizadevajo uresničiti ljubezen, ki pa je izrazito altruistična.

Dramaturginja Diana Koloini je opomnila, da gre za eno najbolj uprizarjanih Molerovih iger. Skozi zgodovino so jo uprizarjali na zelo različne načine, po navadi je bil v ospredju osrednji lik z imenom Harpagon, ki je tudi izjemno zahtevna vloga.

Po njenih besedah pa je tokratni režiser uporabil svoje neizmerno gledališko znanje in talent ter poznavanje različnih gledaliških slogov in izraznih načinov ter se usmeril v ustvarjanje predstave, v kateri lahko pridejo do polnega izraza tako vsi igralci kot tudi zelo različne dimenzije besedila. To sicer na prvi pogled deluje enostavno, celo premočrtno, vendar vsebuje razplasteno bogastvo različnih izrazov.

Unkovski je tako izpeljal uprizoritev, ki vključuje različna gledališka izrazna sredstva in sloge ter tudi žanre. Predstava vključuje od opere in drame prek melodrame do baleta in predvsem zelo različne komedijske načine, je še dodala dramaturginja.

Kako misel povedati čim hitreje in čim spretneje?
Molierovo besedilo v francoskem izvirniku naslovljeno LʼAvare je že pred leti prevedel Aleš Berger. Kot je povedala lektorica Tatjana Stanič, njegov prevod vedno prinese nekaj novega in jih postavi pred nove izzive. Pri Skopuhu je besedilo napisano v ritmizirani prozi, kar je pomemben korak proti sodobnemu govorjenju oziroma pogovornosti.

Ta pa prinaša zahtevo po ekonomizaciji oziroma racionalizaciji govorjenja, da je misel čim hitreje in čim spretneje povedana, je poudarila lektorica. Ob tem ostaja prisotna retorika klasicizma, zato so se morali igralci spopasti z dvema nalogama. Jezik so morali namreč prevesti v sodoben govor, ki sodobnega gledalca nagovarja na sodoben način, hkrati pa ostati spretni v vseh retoričnih pasažah, ki pa jih v besedilu ni malo, je še dejala Tatjana Stanič.

Po besedah makedonskega režiserja Slobodana Unkovskega je bil
Po besedah makedonskega režiserja Slobodana Unkovskega je bil "Ljudomrznik, ki sem ga postavil v Drami leta 2000, gromka melanholična komedija, verjamem, da bi bil lahko Skopuh elegično nerodna baletna komedija s petjem, o ljubezni, siromaštvu in zlasti samoljubju, ki razžira smisel obstoja in zmanjšuje ugled uveljavljenim vrednotam človekovega bivanja". Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Po mnenju Bojana Emeršiča, ki v predstavi upodablja skopuha Harpagona, skopuštvo izhaja iz človeške nature in ima lahko zelo velike razsežnosti, je nekaj, kar je nad človekovo voljo. Tudi njihov skopuh se niti ne zaveda, koliko gorja in nesreče prinese svojim najbližjim s tem, ko je obseden z denarjem. Po igralčevih besedah njegov lik denar personificira in ga dojema kot svojca, do katerega mu je več kot do lastnih otrok.

V Skopuhu nastopajo še Nejc Cijan Garlatti (Cléante), Sabina Kogovšek (Élise), Domen Novak k. g. (Valère), Saša Pavlin Stošić k. g. (Mariane), Matija Rozman (Anselme), Maja Sever (Frosine), Vojko Zidar (Mojster Jacques), Uroš Fürst (La Flèche) in Valter Dragan (Mojster Simon, Komisar). Za scenografijo je poskrbel Branko Hojnik, kostumografinja je Roza Trajčeska Ristovska, avtorica glasbe Irena Popović Dragović in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.