Matej Puc (1982). Foto: Aljoša Rebolj/MGL
Matej Puc (1982). Foto: Aljoša Rebolj/MGL

Po drevišnji premieri prve slovenske uprizoritve drame Ta obraz britanske dramatičarke Polly Stenham v režiji Tijane Zinajić so igralcu Mateju Pucu podelili Dnevnikovo nagrado za izjemno odrsko stvaritev. Po premieri je ta družba medijskih vsebin podelila že 33. nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oziroma ustvarjalki Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni.

Gledališke uprizoritve je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljale novinarka Dnevnika Maja Šučur kot predsednica, prevajalka Tina Mahkota in predstavnica gledalcev Marija Leskovar. Dnevnikova komisija je soglasno odločila, da jo podeli dramskemu igralcu Mateju Pucu za vrhunsko igralsko interpretacijo v drami Sedem dni, so sporočili iz MGL-ja.

Sedem dni preimerno v MGL-ju (prispevek iz leta 2019)

Usodnih sedem dni pretekle sezone
"Matej Puc prejme priznanje za vrhunsko igralsko interpretacijo v drami Sedem dni, ki je na odru Mestnega gledališča ljubljanskega zaživela v režiji Žige Divjaka in dramaturgiji Katarine Morano, ki sta sicer tudi avtorja besedila," je zapisala Dnevnikova komisija v utemeljitvi nagrade. In dodala, da je "potreboval zgolj tri prizore, da je gledalcu predal svoje razumevanje branja igralske vloge in tolmačenja vloge gledališča v življenju vsakega od nas, njegova umetniška sinteza pa je v preteklem ustvarjalnem letu – in to ne le na tem odru – ostala nepresežena".

Matej Puc se je takoj po končanem študiju na AGRFT-ju zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Foto: Aljoša Rebolj/MGL
Matej Puc se je takoj po končanem študiju na AGRFT-ju zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Foto: Aljoša Rebolj/MGL

Ravnotežje med tragiko in komiko
Po mnenju komisije je v predstavi kot lik Rada v maskoti gospe kokoši s slamnikom in jajci potrpežljivo lovil ravnotežje med tragiko in komiko, da bi pomagal opozoriti na sistemsko izkoriščanje delavcev v sodobnem kapitalizmu.

V vlogi moža in očeta je robato in nežno obenem zdržal pritisk nemoči, ki ga ponujajo najintimnejše ljubezenske in družinske nezgode. Kot Človek, ki se ne sme ustaviti, pa je s silovitim razponom čustev upodobil nevrotičnega mladega kreativca, ki mu teža delovnih in življenjskih pričakovanj preveč pritiska na prsi, da bi še zmogel vdih za spremembo.

Osupljiv eruptivni monolog
"Ob njegovem eruptivnem monologu je sapo vzelo tudi gledalcu; ta se v gledališču tokrat ni znašel, da bi vsaj malo pozabil na breme lastnega vsakdanjika. Zaradi igralske bravuroznosti Mateja Puca ga je lahko s kom tudi delil," so sklenili v utemeljitvi.

Dnevnikovo nagrado je Mateju Pucu po drevišnji premieri s krajšim govorom in obrazložitvijo slavnostno izročila predsednica komisije.