Zvezdica Zaspanka je sicer premierno na odru zaživela leta 1955 v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Foto: LGL
Zvezdica Zaspanka je sicer premierno na odru zaživela leta 1955 v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Foto: LGL

Bil je pobudnik in animator prvega barvnega slovenskega celovečernega lutkovnega filma Zvezdica Zaspanka o najmlajši zvezdi na nebu, ki vedno zamuja v službo.

Črt Škodlar se je rodil 4. januarja 1934 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, na kateri je maturiral leta 1953. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) pa režijo.

Sprva animator, nato režiser
Od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču, današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana, sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Med drugim je bil Gašperček v Čarobnih goslih Franza Poccija, Ribič v Zlati ribici Jožeta Pengova in Naceta Simončiča, pa tudi Komet Repatec, Sladoledar in Pepe Lučka v Zvezdici Zaspanki po besedilu Frana Milčinskega - Ježka iz leta 1952.

Zvezdica Zaspanka je sicer premierno na odru zaživela leta 1955 v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Predstava je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so prav na Škodlarjevo pobudo po njej posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami Zvezdica Zaspanka (1965).

Od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču, današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana, sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Na fotografiji s Cirilom Jagodicem. Foto: LGL
Od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču, današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana, sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Na fotografiji s Cirilom Jagodicem. Foto: LGL

Vodja lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji
Škodlar je sicer že leta 1962 prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf, asistent, pomožni režiser in režiser. Najprej je delal kot realizator lutkovnih, kasneje pa še drugih oddaj. Dve leti pozneje je začel voditi atelje za animirani film pri Triglav filmu. Leta 1976 je prevzel mesto vodje TV izvedbe na TV Koper/Capodistria, kjer je ostal do upokojitve.

Režiral je denimo eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerima je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovca se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča. Ob vsem navedenem pa je Škodlar v tisku razpravljal o raznih kulturnih vprašanjih, največkrat vezanih na likovno umetnost.

Leta 2003 je dobil Ježkovo nagrado
Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado, ki jo RTV Slovenija od leta 1989 podeljuje v želji, da bi spodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.