Med drugim je podpisala prevode gledaliških iger francoskega klasicizma, od tega celoten opus Jeana Racina, besedila iz stare francoščine in poezijo različnih avtorjev, denimo tudi celotno zbirko Rože zla Charlesa Baudelaira.

Čez leta je za več založb – med drugim za Obzorja, Založništvo tržaškega tiska in Partizansko knjigo – korigirala, lektorirala in opravljala jezikovne preglede. Sestavila je več slovarjev: slovensko-angleškega in angleško-slovenskega, slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovar tujk.

Marija Javoršek se je rodila 26. januarja 1939 v Ljubljani. Njena mati je bila klasična filologinja, sama pa se je odločila za študij francoskega in italijanskega jezika s književnostjo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

V 70. letih minulega stoletja je prevedla komedijo Dvojna preizkušnja ljubezni Pierrea Marivauxa, pozneje je začela prevajati še besedila iz stare francoščine in gledališke igre francoskega klasicizma. Ob celotnem Racinovem opusu je prevedla tudi več kot deset dramskih besedil Pierra Corneilla ter Molierovi igri Ljudomrznež in Amfitrion.

"Zelo pomembno se mi zdi brati ne le moderno, ampak tudi starejšo literaturo. Tam najdemo bogastvo besed, ki se zdaj izgubljajo," je povedala leta 2013 v MMC-jevem intervjuju.

Med njene pomembnejše prevode na področju proze uvrščamo roman Opus nigrum pisateljice Marguerite Yourcenar in kratko prozo Heptameron Margarete Navarske, ki jo je poslovenila skupaj z Radojko Vrančič (1916–2009). Iz francoske poezije pa je poleg zbirke Rože zla med drugim prevedla tudi pesniški cikel Jeana Geneta Pogrebna koračnica in Pesmi o Jutrovem Victorja Hugoja. Podpisala je tudi prevode poezije zgodnjih francoskih pesnic Marie de France, Louise Labe in Marceline Desbordes-Valmore. Prav tako je prevedla izbor La Fontainovih basni ter več iger za televizijo in otroških slikanic Georgesa Feydeauja.

"Večinoma prevajam tisto, kar se mi zdi zanimivo, in se šele po končanem delu ozrem naokoli, katerega založnika bi prevedeno delo zanimalo. (...) Če imaš odnos do avtorja, delaš popolnoma drugače," je še dejala leta 2013. Tistega leta je prejela nagrado Prešernovega sklada za prevod Rimskih političnih tragedij Pierra Corneilla, leta 1995 pa ji je prevod Racinovih zbranih dramskih besedil prinesel stanovsko Sovretovo nagrado.

Kot prevajalka z izjemnim posluhom za klasicistično poetiko in rimsko zgodovinsko tematiko je "poustvarila vzdušje bratomorne vojne v Horaciju, nesmrtne cesarjeve monologe v Cini in politične dialoge v Pompejevi smrti. S pretanjeno pesniško spretnostjo je poslovenila zahteven verz francoskega aleksandrinca, in sicer z jambskim enajstercem, ohranila pa je tudi zaporedno rimo. Prav dosledna uporaba zaporedne rime, ki je sicer redka v slovenskih prevodih francoskih klasicistov, izkazuje njeno mojstrstvo," je v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada takrat zapisal Tone Smolej.

Marija Javoršek je umrla v nedeljo, 11. februarja, so sporočili iz njenega družinskega kroga.