Besedila Svetlane Makarovič so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona. Posebno mesto imajo tudi v zgodovini slovenske mladinske književnosti. Foto: BoBo
Besedila Svetlane Makarovič so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona. Posebno mesto imajo tudi v zgodovini slovenske mladinske književnosti. Foto: BoBo
Svetlana Makarovič
Izbor Zlata mačja preja zajema iz bogate zakladnice pravljic Svetlane Makarovič. Za eno svojih najlepših pravljic Pekarna Mišmaš je leta 1975 dobila tudi Levstikovo nagrado. Foto: BoBo
Svetlana Makarovič
Na več kot 380 straneh Zlate mačje preje so v eni knjigi zbrani Sapramiška, Pekarna Mišmaš, Tacamuca, Smetiščni muc, Škrat Kuzma, Vila Malina, Netopir Kazimir, Pod medvedovim dežnikom, Kosovirja, Sovica Oka in še številne druge pravljice. Foto: BoBo
Boris A. Novak je Svetlano opisal kot avtorico 'vrhunskega, izvirnega in izrazno močnega pesniškega opusa, v katerem ni niti ene same šibke pesmi.'
Boris A. Novak je Svetlano opisal kot avtorico 'vrhunskega, izvirnega in izrazno močnega pesniškega opusa, v katerem ni niti ene same šibke pesmi'. Foto: BoBo
Miši in mačke so poleg živali, arhetipov in motivov iz ljudskega pripovedništva sestavni del izvirnega in samosvojega sloga Svetlane Makarovič.
Miši in mačke so poleg živali, arhetipov in motivov iz ljudskega pripovedništva sestavni del izvirnega in samosvojega sloga Svetlane Makarovič. Foto: BoBo

Zlata mačja preja na več kot 380 straneh predstavlja izbor najbolj priljubljenih pravljic Svetlane Makarovič, ki sta jih uredili Irena Matko Lukan in Jasna Merc. V bogati zakladnici njenih zgodb so na enem mestu zbrane nepozabne pravljice, kot so Sapramiška, Pekarna Mišmaš, Tacamuca, Škrat Kuzma, Netopir Kazimir, Kosovirja na leteči žlici, Sovica Oka in številne druge.

'Svetlana je Vélika Dama sodobne književnosti'
"Kamor koli pridem, samo sebe srečam in si grem že na živce," se je v svojem znanem hudomušnem slogu ob predstavitvi svoje knjige pošalila avtorica Zlate mačje preje in priznala, da je nove knjige vesela. Avtorja spremne besede Borisa A. Novaka je označila za 'brata v poeziji' in z občudovanjem priznala, da jo on pozna bolje, kot sama pozna sebe. Pesnik, predavatelj in literarni teoretik Novak je pisateljico Makarovič ob tej priložnosti označil za "Véliko Damo sodobne književnosti in umetniško poliglotko" ter jo opisal kot avtorico "vrhunskega, izvirnega in izrazno močnega pesniškega opusa, v katerem ni niti ene same šibke pesmi".

V bran nemočnim in zatiranim
Svetlanino pesništvo ne raste le iz slovenskega izročila, temveč tudi iz prvobitnih evropskih in sredozemskih balad, ki so bile plesne, je povedal Novak in dodal, da tragični učinek Svetlaninih balad v glavnem izvira iz plesnega ritma, ki pri njej pridobi usoden, smrtonosen pomen. Svetlanine balade so tudi mračne, zato se je verjetno že marsikateremu bralcu porodilo podobno vprašanje, ki si ga je ob premišljevanju o antologiji Svetlane Makarovič zastavil tudi avtor spremne besede: "Kako je mogoče, da pesnica najbolj krvavih balad obenem piše tako toplo literaturo za otroke? Kako prenese toliko svetlobe, ko gre za otroke?"

Pravljice Svetlane Makarovič so neprecenljive umetnine, skozi katere se postavlja na stran nemočnih in svobodnih bitij, presega tabuje in nasprotuje togim pravilom in avtoritetam. Svoj glas posoja drugim, drugačnim in ogroženim, od tukaj pa črpa tudi poglavitne motive za otroke, meni Novak: "Otroci so krhka ranljiva bitja, ki se v svetu še ne znajdejo, a so hkrati prisiljeni vanj stopiti, kar za njih pomeni skrajno izpostavljenost. Na tej poti se naučijo, kako je treba ravnati, da pridejo skozi pošastno družbo. To je osnovno sporočilo Svetlaninih pravljic." Izkušnja zla in zavest o zlu v baladni poeziji Svetlane Makarovič otrokom namreč pokaže pot skozi življenje, ki je polna pasti, a hkrati daje upanje, da je življenje lahko tudi lepo.

"Kako ilustrirati najboljše pravljice?"
Vsestranska umetnica, glasbenica, igralka, šansonjerka in pisateljica Svetlana Makarovič ima tudi izrazit likovni dar. Novak je njeno delo označil kot vsesplošno umetniško komponento oz. 'gesamtkunstwerk'. Njena likovna nadarjenost se kaže tudi v novem knjižnem izboru Zlate mačje preje, saj je tri besedila ilustrirala tudi sama. V zbirki je sicer tretjina pravljic ilustriranih na novo, medtem ko so preostale že poznane klasike iz prejšnjih izdaj. Zbirka zajema 28 pravljic in dve pesmi, skupaj pa jo je ilustriralo devet ilustratorjev. To so Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Kostja Gatnik, Marjanca Jemec Božič, Kaja Kosmač, Maša Kozjek, Tomaž Lavrič, Matjaž Schmidt, Gorazd Vahen in Svetlana Makarovič.

"Kako torej ilustrirati najboljše pravljice," se je ob tej priložnosti povprašal Pavle Učakar, ki je zbirko Zlata mačja preja tudi likovno uredil. Priznal je, da je bil ob tem prisoten "rešpekt" do avtorice, ki človeku ponuja samo dve možnosti izbire: ali klecneš ali pa se maksimalno potrudiš. Ko ilustracije uspejo, postanejo nerazdružljive s pravljico, z njo spletejo celostno podobo tako močno, da si bralci pravljice ne morejo zamisliti drugače, kot skupaj z njeno uveljavljeno ilustracijo.

Zlata preja je zbornik najboljših Svetlaninih stvaritev
Svetlana Makarovič je ena najboljših in najpomembnejših ustvarjalk na področju kulture v Sloveniji. Doštudirala je igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in ustvarila raznolika dela za otroke, mladino in odrasle. Za svoj umetniški opus je prejela številne nagrade. Med njimi leta 2000 Prešernovo nagrado za celotni literarni opus in leta 2011 Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Zlata mačja preja, ki je izšla v zbirki Sončnica v založbi Mladinske knjige, je najnovejša knjiga v zbirki antologij. Do zdaj so izšle že štiri antološke knjige z ilustracijami Jelke Reichman (Čudežni vrt), Marlenke Stupica (Drevo pravljic), Ančke Gošnik Godec (Zlata ptica) in Marjance Jemec Božič (Pravljični vrt).

Neustrašna, a hkrati sočutna ustvarjalka je na svoji življenjski poti bralcem ponudila kopico odličnega čtiva. Ob predstavitvi Zlate mačje preje v knjigarni Konzorcij je skupaj z igralko Janjo Majzelj odigrala še krajši dialog iz pravljice Korenčkov palček, dogodek pa popestrila še s čutnim recitalom njene popularne Odštevanke: "Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši ..."