Urban Koder (1928‒2019). Foto: Stane Sršen

Urban Koder je zložil tudi glasbo za štiri dokumentarce, 10 televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov, pa tudi za številne otroške in igrane radijske igre ter gledališke predstave. NApisal je tudi glasbo za dva muzikala.

Orkester RTV Slovenije (Urban Koder) ‒ Cvetje (Cvetje v jeseni) [HD]

Večno Cvetje v jeseni
Nedvomno pa je njegovo najbolj znano delo pesem Cvetje v jeseni za film Matjaža Klopčiča, ki ga je ta posnel po istoimenski povesti Ivana Tavčarja. "Če bi Urban Koder napisal samo glasbo za film Cvetje v jeseni, bi se še vedno uvrstil med velikane slovenske glasbe. Če bi odigral zgolj trobento v radijskem avizu Lahko noč, otroci, bi bil ikona pravljičnih večerov slovenskih otrok in njihovih staršev," smo lahko še lanskega decembra prebrali v utemeljitvi srebrnega reda za zasluge, ki mu ga je predsednik republike Borut Pahor namenil za njegov "izjemen ustvarjalni opus, s katerim je odločilno zaznamoval slovenski gledališki, filmski, radijski in glasbeni prostor".

"Slovenci za njegovo glasbo mislimo, da je z nami od nekdaj. Življenja brez nje si ne znamo predstavljati. Vemo pa, da je zaradi nje življenje lepše," so zapisali v Uradu predsednika republike v utemeljitvi srebrnega reda za zasluge, ki so ga Kodru namenili lani. Foto: BoBo

Prva džezovska plošča v povojni Jugoslaviji
Ernest Urban Koder se je rodil 4. marca 1928 v Ljubljani, kjer je leta 1955 končal študij medicine. Čeprav je bil nato dejaven kot zdravnik, ga mladostniška ljubezen do glasbe ni zapustila.

Že pri trinajstih letih se je namreč preizkusil pri Veselih beračih, trobento pa je nato kot solist igral v prvi zasedbi Plesnega orkestra Radia Slovenija, ki se je kasneje preimenovala v Ljubljanski jazz ansambel, ki je posnel prvo džezovsko ploščo v povojni Jugoslaviji in je pod Kodrovim vodstvom deloval do leta 1968. Sicer pa je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega jazz festivala, pozneje prav tako Ljubljanskega jazz festivala.

Tudi ploden avtor šansonov
Koder je tudi avtor nekaj več kot 40 šansonov in kot so zapisali v utemeljitvi srebrnega reda, je njegov opus na tem področju "veličastna kulturna dediščina slovenske ustvarjalnosti ‒ je preplet najboljših glasbenih interpretacij z vrhovi slovenske besede, kot so Janez Menart, Ervin Fritz in Milan Jesih".

Legende velikega in malega ekrana: Urban Koder

"Nisem pričakoval, da bo moje delo kdaj videno kot celota."
Decembra je odlikovanje v njegovem imenu sprejela soproga Helena Koder, ob tej priložnosti pa je prebrala skladateljevo zahvalno pismo. Visokega odlikovanja ni pričakoval: "Ne zato, ker svojega dela ne bi dovolj cenil, a ker sem se vse življenje posvečal različnim glasbenim zvrstem in se z glasbo usmerjal v različna področja, nisem pričakoval, da bo moje delo kdaj videno kot celota."

Bogata zapuščina tudi v radijskem arhivu
Leta 1992 so ga ovenčali z nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.

Poleg omenjenih priznanj je leta 1986 prejel nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev za glasbo v filmu Čas brez pravljic Boruta Pečarja v Hladnikovi režiji, leta 1998 nagrado za glasbo za dokumentarni film Prizori iz življenja pri Hlebanjevih Helene Koder na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, leta 2005 nagrado za glasbo v filmu Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča na Festivalu slovenskega filma in leta 2008 priznanje za življenjsko delo RTV Slovenija.

Arhiv Radia Slovenija poleg njegovih šansonov in druge glasbe, hrani več kot 120 radijskih iger, od tega več kot 80 radijskih iger za otroke, za katere je Koder ustvaril izvirno glasbo.

Urban Koder je umrl danes zjutraj v Ljubljani, so sporočili iz njegovega družinskega kroga.


Skladatelj je bil ob svojem lanskem 90. jubileju gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, poklonili pa so se mu tudi v Sobotnem glasbenem večeru. Obema oddajama lahko prisluhnete spodaj.