Ahmad Jamal (2. julij 1930–16. april 2023). Foto: EPA
Ahmad Jamal (2. julij 1930–16. april 2023). Foto: EPA

Novico o glasbenikovi smrti je po poročanju Washington Posta potrdila njegova vdova Laura Hess-Hey, njegova hči Sumayah Jamal pa je za New York Times povedala, da je bil vzrok smrti rak prostate. Po poročanju ameriških medijev je umrl v nedeljo, 16. aprila, na svojem domu v mestu Ashley Falls v zvezni državi Massachusetts.

Več kot sedem desetletij trajajoča kariera
Kariera Ahmada Jamala, ki je bil dejaven tudi kot skladatelj in vodja po njem poimenovane glasbene zasedbe, se je raztezala skozi več kot sedem desetletij. Zanj je bila značilna "dinamika – manj je več", njegov slog igranja se je opisoval kot "vitek". Med tehnikami, ki jih je uporabljal za večji učinek, je bila tudi tišina med notami.

Pridobitev širšega poslušalstva na stran džeza
Prijateljeval je tudi z drugimi glasbenimi velikani in ob tem seveda vplival na njihovo ustvarjanje. Tako je pustil pečat tudi na glasbi trobentača Milesa Davisa ter pianistov McCoyja Tynerja, Cedarja Waltona, Billa Charlapa in Matthewa Shippa. Mnogi iz sveta glasbe mu pripisujejo tudi zasluge, da je k poslušanju džeza pritegnil širši krog javnosti.

Med nastopom na Five Continents Jazz Festival v Marseilleu leta 2014. Foto: AP
Med nastopom na Five Continents Jazz Festival v Marseilleu leta 2014. Foto: AP

Od Fredericka Russlla Jonesa prek Fritza Jonesa do Ahmada Jamala
Ahmad Jamal se je z imenom Frederick Russell Jones rodil 2. julija 1930 v ameriškem Pittsburghu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Muzicirati je začel v srednji šoli in sprva nastopal pod imenom Fritz Jones. Bil je med prvimi afroameriškimi ustvarjalci, ki so javno prestopili v muslimansko vero in tako je v 50. letih prejšnjega stoletja začel nastopati pod imenom, ki ga je uporabljal vsa naslednja desetletja.

Ena največjih inovacij tistega časa
V 50. letih preteklega stoletja je bil "njegov glasbeni koncept ena največjih inovacij tistega časa, čeprav je bila njegova skromna, drzna izvirnost pri mnogih poslušalcih izgubljena", so ob lanskem izidu nekaterih njegovih do tedaj neizdanih posnetkov zapisali v New Yorkerju.

Leta 1958 dosegel je komercialni preboj, ki mu ga je prinesel album Ahmad Jamal at the Pershing: But Not for Me. Album je postal ena najbolje prodajanih instrumentalnih plošč svojega časa in se je več kot 100 tednov obdržal na lestvici Billboard. Tudi prečenje žanrskih meja mu ni bilo tuje in tako je denimo leta 1970 na električnih klaviaturah ustvaril svojo izvedbo teme Johnnyja Mandela za M*A*S*H.

Leta 1997 je sestav Ahmad Jamal Quartet / Tito Puente nastopil v Križankah v okviru Jazz festivala Ljubljana pod umetniškim vodstvom Braneta Rončela, dve leti pred tem pa je Jamal gostoval tudi v Rončelovi oddaji Izza odra na Televiziji Slovenija.

"Še zmeraj imam nekaj svežih idej"
Albumu But Not for Me je sledilo na desetine izdaj, ki sestavljajo "katalog, posut z dragulji", kakor so zapisali pri The Timesu. "Še zmeraj imam nekaj svežih idej," je dejal Jamal v intervjuju za ta časopis ob koncu lanskega leta in dodal, da se še vedno razvija, kadar koli sede za klavir.

Tudi desetletja po izidu njegovih plošč so jih za svoje semple uporabili mnogi hiphop glasbeniki, kot so denimo raper Nas ali zasedba De La Soul. Jamal je prejel množico nagrad, vključno z odlikovanjem Ordre des Arts et des Lettres, francoskim ministrskim redom umetnosti in leposlovja v letu 2007 in grammyjem za življenjsko delo, ki ga je prejel desetletje pozneje.