Praznik glasbe v Sloveniji že več let poteka pod krovno organizacijo Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (Sigic). Foto: BoBo
Praznik glasbe v Sloveniji že več let poteka pod krovno organizacijo Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (Sigic). Foto: BoBo

Na lokacijah po državi bo nastopilo več kot 150 glasbenih zasedb. Letošnji Fete de la Musique oziroma praznik glasbe odpira nastop Zbora Slovenske filharmonije v Ljubljani v paviljonu na Kongresnem trgu ob 11. uri, sicer pa bo dogajanje v prestolnici potekalo na 15 prizoriščih. Ob tem dnevu odre postavljajo tudi v Celju, Črnomlju, Dravogradu, v četverici občin slovenske Istre, Litiji, Novi Gorici, Postojni, Tolminu in Železnikih.

Seznam lokacij in nastopajočih si lahko ogledate na spletni strani praznika glasbe ter na spodnjem zemljevidu.

Brez žanrskih in generacijskih omejitev
Po prvih dveh praznikih glasbe, ki ju je v letih 2011 in 2012 organizirala Zadruga Celinka, od leta 2015 ta poteka vsako leto pod krovno organizacijo Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (Sigic).

V okviru praznika glasbe imajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki možnost nastopiti na številnih, za glasbo manj običajnih mestih, kot so ulice, trgi, parki, muzeji, bolnišnice in druga mesta, kjer s svojimi nastopi presenetijo mimoidoče. Koncerti so organizirani v duhu spontanih uličnih dogodkov. Glasbeniki za svoje nastope niso plačani, jih pa lahko poslušalci nagradijo s prostovoljnimi prispevki. Žanrskih in generacijskih omejitev ni, so sporočili s Sigica.

Sorodna novica Leta 2021 je bilo v primerjavi z letom 2019 glasbenih prireditev približno za tretjino manj

Glasbeni dogodki v številkah
Statistični urad RS (SURS) je ob prazniku objavil podatke za leto 2021, ki so pokazali, da je bilo takrat na slovenskih odrih v povprečju vsak dan skoraj osem koncertov. V celotnem letu so našteli 3700 koncertov ter opernih in plesnih predstav, ki jih je skupno obiskalo blizu 815.000 ljudi.

Sorodna novica Lani manj obiska kulturnih prireditev in ustanov, na kar so močno vplivali pandemični ukrepi

Tudi v letu 2021 je pandemija v kulturnih ustanovah skrčila organizacijo koncertov in drugih dogodkov, povezanih z glasbo, kamor sodijo operne in druge glasbenoscenske prireditve, balet, sodobni ples in folklorna dejavnost. V primerjavi z letom 2019 je bilo tovrstnih dogodkov približno za tretjino manj, so sporočili s SURS-a.

Število obiskovalcev koncertov se je v primerjavi z letom 2019 skrčilo za 59 odstotkov, daleč največ pa so jih našteli na koncertih rockovske in urbane glasbe ter zborovske in vokalne glasbe.

Prvi Fete de la Musique je zazvenel v Parizu
Iniciativa vključuje več kot 150 držav in več kot 700 mest z vsega sveta. V mnogih afriških državah je ta dan razglašen za državni praznik. Zamisel o svetovnem dnevu glasbe se je porodila leta 1976 v Franciji. Ameriški glasbenik Joel Cohen, sicer specializiran za repertoarje stare glasbe, je kot takratni uslužbenec francoske radijske postaje predlagal celonočno glasbeno slavje na prvi dan poletnega solsticija. Pet let pozneje je njegovo idejo sprejel takratni francoski minister za kulturo Jack Lang in tako je prvo praznovanje z imenom Fete de la Musique na ulicah Pariza zazvenelo 21. junija 1982.