Verdijeva vila v kraju Sant'Agata di Villanova sull'Arda v bližini mesta Piacenza na severu Italije. Foto: Wikipedia
Verdijeva vila v kraju Sant'Agata di Villanova sull'Arda v bližini mesta Piacenza na severu Italije. Foto: Wikipedia

Niz dogodkov se je začel 10. februarja v Veroni in se bo sklenil 15. junija v Milanu. K pobudi je pristopila večina italijanskih opernih hiš, tako da se bo zvrstilo skupno 14 opernih dogodkov. Poleg Verone in Milana bodo ti odzvanjali še v Rimu, Torinu, Bologni, Benetkah, Genovi, Cagliariju, Palermu, Trstu, Bariju, Neaplju in Firencah.

Klavir znamke Fritz, pomemben kos dediščine
Gre za vilo v kraju Sant'Agata di Villanova sull'Arda v bližini severnoitalijanskega mesta Piacenza, v kateri je skladatelj živel od leta 1851. Giuseppe Verdi je v tej vili ustvaril nekaj svojih najlepših oper. V njej so pohištvo in skladateljevi osebni predmeti, vključno z dunajskim klavirjem znamke Fritz, na katerem je zložil znameniti operi Trubadur in La Traviata.

Objekt, ki je temeljnega pomena za identiteto Italijanov
Uveljavil se je leta 1842 z opero Nabucco, v kateri je izražena želja Italijanov po svobodi in zedinjenju. Kot velik domoljub je tudi sam konkretno podpiral gibanje za združeno Italijo. "Giuseppe Verdi je bil ključna osebnost v procesu združitve Italije, tako kot Garibaldi, Mazzini in Cavour," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal minister za kulturo Gennaro Sangiuliano ob predstavitvi programa Viva Verdi.

Upodobitev posestva z vilo iz leta 1870. Foto: Wikipedia
Upodobitev posestva z vilo iz leta 1870. Foto: Wikipedia

Skladateljeva vila je v zelo slabem stanju, a zaradi dotrajanosti ne bo zaprla vrat za obiskovalce, je minister za kulturo Sangiuliano napovedal že lani novembra. "Verdijeva vila je temeljnega pomena za identiteto Italijanov, zato mora ostati zaščitena in odprta za javnost," je tedaj njegove besede navedla avstrijska tiskovna agencija APA. Po pisanju agencije sta streha in fasada nujno potrebni obnove, na vzdrževalna dela čaka tudi šest hektarjev obsegajoč park.

Načrt za uveljavitev predkupne pravice države
Iz vile se je sicer po odločitvi sodišča po dolgih pravnih bitkah in družinskih sporih moral izseliti skladateljev dedič Angiolo Carrara Verdi, ki je vodil manjši, a dobro obiskan muzej v vili. Ta je sicer po ministrovi napovedi glede vile izrazil upanje, da bo objekt prevzela država, ki ima tudi predkupno pravico. In kot poroča Ansa, naj bi minister imel v načrtu uveljavitev predkupne pravice in ustanovitev fundacije, ki bo upravljala ta kraj spomina. Pobuda Viva Verdi pa naj bi prispevala k uresničitvi tega projekta.

Vila, kot je bila videti med letoma 1859 in 1865, torej nekaj let po tem, ko se je vanjo preselil skladatelj. Slika je iz Verdijeve biografije, ki jo je leta 1993 napisala Mary Jane Phillips-Matz. Foto: Wikipedia
Vila, kot je bila videti med letoma 1859 in 1865, torej nekaj let po tem, ko se je vanjo preselil skladatelj. Slika je iz Verdijeve biografije, ki jo je leta 1993 napisala Mary Jane Phillips-Matz. Foto: Wikipedia

Dve desetletji pravne bitke med Verdijevimi dediči
Z odločitvijo o izselitvi Angiola Carrare Verdija se je pravzaprav končala kar 20 let trajajoča pravna bitka med skladateljevimi dediči. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da je treba dediščino Alberta Carrara Verdija, ki je umrl leta 2001, enakovredno razdeliti med njegove tri otroke. Ker pa nihče od njih ne more prevzeti deležev drugih, mora vila v prodajo.

Giuseppe Verdi (1813–1901). Foto: Wikipedia
Giuseppe Verdi (1813–1901). Foto: Wikipedia

Z Nabuccom začetek vzpona do velikega trojčka
Giuseppe Verdi se je rodil leta 1813 v vasici Le Roncole pri Bussettu v pokrajini Parma. Šolal se je pri lokalnih učiteljih, pri 19 letih pa se je želel vpisati na glasbeni konservatorij v Milanu, ki se danes imenuje prav po njem, vendar ga niso sprejeli, češ da je prestar in ima premalo klavirskega znanja.

Verdi je moral zato znanje pridobiti zasebno pri maestru Vicenzu Lavigni. Ostal je v Milanu in študiral pri Lavignu ter se začel seznanjati z italijanskim glasbenim gledališčem.

Pozneje je v milanski Scali uspel že s prvo opero Oberto leta 1839. Njegova druga opera je propadla, nato pa se je z zelo uspešno opero Nabucco začel njegov skladateljski vzpon vse do velikega trojčka – Rigolleto, Trubadur in La Traviata –, ki se mu je pozneje pridružila še Aida. Leta 1874 je Verdi napisal Rekviem, poklon smrti in odrešenju. Po dolgem premoru je znova začel skladati opero.

V starosti je med danes 28 ohranjenimi operami napisal še dve mojstrovini, Othella (1887) in Falstaffa (1893). Med njegove pomembne opere sodijo še Ernani, Macbeth, Luisa Miller, Siciljanske večernice, Simon Boccanegra, Ples v maskah, Moč usode in Don Carlo. Umrl je leta 1901 v Milanu.