Pred koncertom je dirigent tudi odgovoril na nekaj vprašanj.

Baročni skladatelj Georg Friedrich Händel je bil rojen leta 1685 v nemškem mestu Halle, najprej je končal pravne študije, a se nato popolnoma posvetil glasbi. Nekaj časa je deloval kot organist in orkestrski violinist, nato se je na potovanju po Italiji izučil kompozicijskega sloga, ki je bil značilen za tamkajšnjo opero. To je Händla popolnoma zaznamovalo in preusmerilo tako njegovo življenje kot glasbeno ustvarjanje. Leta 1710 je dobil mesto dirigenta na dvoru v Hannovru, vendar je že kmalu po nastopu nove službe odšel v London, od koder se je sprva še vračal v Nemčijo, po letu 1712 pa se je v Londonu stalno naselil. Pozneje je dobil tudi angleško državljanstvo, umrl pa je leta 1759 in je bil z najvišjimi častmi pokopan v cerkvi znamenite Westminstrske opatije v Londonu.

Händel je napisal obsežen opus instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih del, med katerimi je dvainštirideset oper, petindvajset oratorijev, kantate, koncerti in druge skladbe, s katerimi je posegel na široko področje tedanjih glasbenih zvrsti. Pisal je glasbo za angleški dvor in skladba Zadok the priest iz Kronanjskih spevov že stoletja ostaja del obredja kronanja angleških kraljev. V Angliji je sprva zaslovel kot operni skladatelj in vodil tudi operno družbo – danes se Händlova operna zgodba o skladanju, uprizarjanju, tekmi s konkurenti, odnosih med impresariji, pevci in občinstvom, finančnih težavah in drugih zapletih bere kot dramatičen filmski scenarij. Pozneje se je posvetil skladanju oratorijev in njegov Mesija v Angliji ostaja temeljno delo vseh glasbenih sporedov, vsepovsod po Evropi pa je zelo priljubljen zlasti v božičnem času.

Händlov oratorij vseh oratorijev
Händel je oratorij kot glasbeno delo za soliste, zbor in orkester na sakralno besedilo postavil kot lastno alternativo pisanju oper – namesto scenske izvedbe opernih del v italijanskem jeziku in kompozicijskem načinu se je preusmeril v skladanje veličastne angleške zborovske glasbe, ki so jo izvajali koncertno. V nasprotju s solističnimi operami se temeljna izraznost v oratorijih odraža v mogočnih zborovskih odlomkih. V oratorijih je Händel praviloma predstavljal starozavezne junaške zgodbe in like (Salomon, Juda Makabejec, Jefte, Savel, Izrael v Egiptu …), nato pa mu je sodelavec libretist Charles Jennens predstavil prav posebno besedilo za oratorij. Šlo je za konceptualno domiselno in dramaturško stopnjevano kompilacijo svetopisemskih besedil, ki v treh delih povzemajo Kristusovo življenje. Dirigent Robert King pravi, da "sodi Händlov Mesija na vrh seznama vseh njegovih oratorijev. Ne nazadnje je bilo za skladatelja, ki je bil globoko veren kristjan, to priložnost za glasbeno delo, v katerem je bilo strnjeno celotno Kristusovo življenje: napoved, oznanjenje, rojstvo, smrt, vstajenje, vnebohod, dan poslednje sodbe in na koncu nebeško poveličanje. Libreto je nenavadno močan in v celoti temelji na svetopisemskem besedilu, zato je dramatičnost prisotna na vsaki strani partiture."

Händla je besedilo za nov oratorij tako prevzelo, da je Mesija zložil poleti 1741 v zgolj štiriindvajsetih dneh (podatki o številu dni se sicer razlikujejo). Krstna izvedba je bila v Dublinu spomladi leta 1742, prva londonska izvedba leto pozneje, koncerte pa je vodil sam skladatelj.

Glasbeno je Mesija sestavljen iz zaporedja solističnih recitativov in arij, duetov, zborov in orkestrskih delov, v oratoriju pa je vrsta odlomkov, ki se izvajajo tudi samostojno. Najbolj znana je Aleluja, s katero se zaključi drugi del oratorija, in je eno najslavnejših in najpogosteje izvajanih del evropske zborovske glasbe. Händla je pisanje Aleluje tako izjemno prevzelo, da se je pozneje spominjal: Ko sem pisal ta zbor, sem mislil, da vidim vsa nebesa pred seboj in samega velikega Boga! Po tradiciji naj bi na prvi londonski izvedbi Mesije kralj Jurij II. med izvajanjem Aleluje vstal, sledili so mu še drugi poslušalci, in takšna šega je ponekod še danes v veljavi. Oratorij Mesija pomeni vrh Händlovega ustvarjanja v tej glasbeni zvrsti, v nemški jezik in orkestracijo klasicistične dobe ga je priredil Wolfgang Amadeus Mozart (uvodno temo iz zborovskega odlomka Po njegovih ranah smo ozdraveli je Mozart uporabil tudi za Kyrie v svojem Requiemu), kot oratorij vseh oratorijev pa je imel Mesija močan vpliv tudi na velike oratorije romantične dobe.

Znameniti angleški izvajalci v gosteh
Angleški ansambel The King's Consort velja za enega vodilnih historičnih glasbenih sestavov, katerega rdečo nit koncertnih sporedov predstavljata baročna in klasicistična glasba. Orkester in zbor The King's Consort je leta 1980 ustanovil dirigent in čembalist Robert King, ki je eden vodilnih angleških dirigentov svoje generacije. V štiridesetletni zgodovini ima sestav za seboj gostovanja na petih celinah in nastope v skoraj vseh evropskih državah ter se ponaša z impresivno diskografijo, prodano v več kot milijon in pol izvodih, v kateri najdemo več nagrajenih posnetkov. Med njimi je vrsta instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih del Georga Friedricha Händla, oratorij Mesija pa je redno na sporedu tega znamenitega ansambla.

Za dirigenta Roberta Kinga je "Mesija resnično teatralno delo, čeprav je to sakralna drama, zato je izbor pravega tempa od prvega takta do zadnjega ključnega pomena za izvedbo. Ponekod se občuti resnična dramatičnost, spet drugje angelska čistost, vmes pa še vsa možna čustva. Prevod besedila je za občinstvo seveda pomemben, vendar ni potrebno razumevanje vsake posamezne besede, saj Händlova glasba v osnovi močno posreduje smisel besedila." Zboru in orkestru se bodo pridružili solisti Alexandra Oomens, Hilary Summers, Joshua Ellicott in Edward Grint, ljubljanski koncert pa je za ansambel The King's Consort del turneje, na kateri bodo Händlovega Mesija izvedli še v Budimpešti in Las Palmasu. Zato dirigent King dodaja: "Sam se nikoli ne naveličam izvajanja tega čudovitega dela in zares se veselim izvedbe v Ljubljani. Upam, da bo po nekaj napornih letih občinstvo lahko spet prevzelo eno temeljnih del zahodne glasbe."

Izvedbe Mesija v Sloveniji
Znameniti oratorij je v obdobju zadnjih trideset let dokaj pogosto in kontinuirano na sporedu slovenskih glasbenih ustanov. Konec letošnjega novembra je v koprski stolnici in v Slovenski filharmoniji Mesija izvedel ameriško-švedski dirigent Gary Graden, sodelovali so slovenski in tuji solisti, Komorni zbor Megaron z zborovodjem Damijanom Močnikom in baročni orkester Megaron s koncertno mojstrico Mario Lindal. Ta koncerta sta bila v kronologiji slovenskih izvedb Mesija izstopajoča, saj je šlo za prvo domačo izvedbo z zgodovinskimi glasbili, ki so jo tudi televizijsko posneli, občinstvo pa jo je sprejelo z navdušenjem.

Oratorij Mesija je pomenil ključen mejnik v delovanju zbora Consortium musicum, saj so ga pod vodstvom Mirka Cudermana aprila 1969 kot prvi koncert po ustanovitvi ansambla izvedli ob posvetitvi nove župnijske cerkve v Idriji. Pozneje so ga še večkrat izvajali v različnih slovenskih krajih in v zamejstvu, delovanje zbora Consortium musicum pa se je končalo z istim programom, ko je leta 2018 v Slovenski filharmoniji Mesija dirigiral Gregor Klančič.

Izstopajoča je tudi izvedba Mesija leta 1993 v Vokalnem abonmaju Slovenskega komornega zbora, ko so pod Cudermanovim vodstvom v Sloveniji prvič skupaj nastopili sestri Bernarda in Veronika Fink in brat Marko Fink. Oratorij so izvedli v slovenskem jeziku in ga arhivsko posneli za Radio Slovenija, tudi z namenom izdaje na zgoščenkah. Med gostovanji tujih glasbenikov pa je bila prav posebna izvedba na Festivalu Ljubljana poleti 1993, ko je Litovskemu komornemu orkestru in Državnemu zboru z Kaunasa dirigiral legendarni Jehudi Menuhin.

Oratorij so takrat izvedli v scenski obliki, kar je bilo izjemno doživetje in ostaja v spominu kot eden antologijskih koncertov Festivala Ljubljana in unikum med izvedbami Mesija v slovenskem glasbenem prostoru.