Film o prekomorskih brigadah

Dokumentarni film Pozabljeni prikazuje izkušnjo Primorcev in Istranov med fašizmom, ko so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in so se v izgnanstvu na jugu Italije pridružili čezmorskim brigadam. Film tako razkriva premalo poznani in ovrednoteni boj 35.000 čezmorskih borcev, od katerih je bilo kar 80 odstotkov primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov.

Slovenci, ki so se v povojnih letih morali boriti za svoj status
Po kapitulaciji Italije so se v čezmorskih brigadah pridružili partizanski vojski in odigrali pomembno vlogo v sklepnih bojih osvobajanja Jugoslavije. Dokumentarec "nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih, ki so se še leta po vojni borili za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane", je za Televizijo Slovenija poročala Nataša Mihelič.

Režiserka Sonja Cerkvenik (skrajno desno) in scenarist Miloš Batistuta (drugi z desne) med pogovorom ob premieri dokumentarca Pozabljeni v Pokrajinskem muzeju Koper. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Režiserka Sonja Cerkvenik (skrajno desno) in scenarist Miloš Batistuta (drugi z desne) med pogovorom ob premieri dokumentarca Pozabljeni v Pokrajinskem muzeju Koper. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

"Bili so v italijanski vojski ali interniranci ali konfiniranci"
Kot je ob premieri v Pokrajinskem muzeju Koper dejal Miloš Batistuta, novinar Televizije Slovenija, se mu je ves čas zastavljalo "veliko vprašanje, kako so se ti fantje, ki so jih potem zbrali po 8. oziroma 9. septembru 1943, ko so jih zbrali v teh različnih taboriščih od Tarante, Carbonare do Gravine ... To so bili fantje, ki niso vedeli nič. Bili so v italijanski vojski ali interniranci ali konfiniranci."

"Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem," je povedala Sonja Cerkvenik, ki podpisuje režijo.

"Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji," pa je za Televizijo Slovenija povedala Vlasta Vidmar, hči Slavice in Marjana Vidmarja.