Novi film Urše Menart z naslovom Vse, kar je narobe s tabo se osredotoča na težave mlajše generacije v svetu, ki ni ukrojen zanjo. Foto: Domen Martinčič
Novi film Urše Menart z naslovom Vse, kar je narobe s tabo se osredotoča na težave mlajše generacije v svetu, ki ni ukrojen zanjo. Foto: Domen Martinčič

Težave zbližujejo, a tudi oddaljujejo
Film govori o petindvajsetletni Maruši (Anuša Kodelja), ki se ob spopadanju s posledicami mamine bolezni zateče na kmetijo svojega odtujenega očeta. Kljub začetnim občutkom izgubljenosti in osamljenosti pa se prek družbenih omrežij kmalu spoprijatelji z Aljo (Klara Kuk), medicinsko sestro in vplivnico, ki živi v manjšem nemškem obmorskem mestu.

Četudi ju sprva povezujejo prav skupne težave in podoben smisel za humor, pa se ob srečanju v živo njuno prijateljstvo zaradi zapletenih življenj in osebnih dilem hitro znajde pred preizkušnjo.

Film govori o Maruši in Alji, ki ju povezujejo skupne težave in smisel za humor, zaradi česar se hitro spoprijateljita. Ko pa se srečata v živo in sta soočeni s svojimi zapletenimi življenji, vključno z Aljinimi zdravstvenimi težavami in osebnimi dilemami, se njuno prijateljstvo znajde pred preizkušnjo. Foto: Domen Martinčič
Film govori o Maruši in Alji, ki ju povezujejo skupne težave in smisel za humor, zaradi česar se hitro spoprijateljita. Ko pa se srečata v živo in sta soočeni s svojimi zapletenimi življenji, vključno z Aljinimi zdravstvenimi težavami in osebnimi dilemami, se njuno prijateljstvo znajde pred preizkušnjo. Foto: Domen Martinčič

"Vse, kar je narobe s tabo je zgodba o iskanju bližine – generacija, ki ji pripadata protagonistki, je osamljena kot še nobena pred njo, spoznavanje novih prijateljev v odrasli dobi pa je še težje kot v mladostniških letih. Svet je do mladih žensk, še posebej do tistih brez močnega zaledja in podpore, pogosto še vedno neizprosen. Film ta občutja neopaznosti in nepripadnosti postavlja nasproti močnemu človeškemu hrepenenju po povezanosti, po globokih prijateljstvih, kakršna pogosto vidimo v filmih, ter po tem, da bi nas nekdo končno razumel,” je tematiko filma povzela režiserka in scenaristka Urša Menart.

Za film je načrtovanih 30 snemalnih dni, snemali pa bodo v Tolminu, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani in na otoku Usedom na Baltiku.

Za film so načrtovali 30 snemalnih dni. Foto: Domen Martinčič
Za film so načrtovali 30 snemalnih dni. Foto: Domen Martinčič

Za film Ne bom več luzerka prejela kar pet vesen
Urša Menart je leta 2010 diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Režirala je dokumentarne filme Kaj pa Mojca? (2014), Nekoč je bila dežela pridnih (2012) in Veš, poet, svoj dolg? (2011) in bila soscenaristka pri dveh celovečernih filmih v režiji Damjana Kozoleta, Nočno življenje (2016) in Polsestra (2019).

Sorodna novica Urša Menart, režiserka zmagovalnega filma FSF: "Naše generacije tako ali tako nihče ne jemlje resno"

Njen celovečerni prvenec v vlogi scenaristke in režiserke Ne bom več luzerka (2018) je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel pet nagrad, med njimi vesno za najboljši film in scenarij, na Liffu pa ga je žirija nagradila s posebno omembo.

Poleg obeh glavnih igralk v filmu med drugim nastopajo še Matija Vastl, Mojca Fatur, Kaja Ocvirk in Ivana Percan Kodarin.

Direktor fotografije je nizozemski snemalec Roy van Egmond, scenograf Marco Juratovec, kostumografinja Kristina Savić, oblikovalka maske Lija Ivančič.

Film nastaja v produkciji Vertiga, producenta sta Katja Lenarčič in Danijel Hočevar ter v koprodukciji z RTV Slovenija in s koproducenti Dimčetom Stojanovskim ter Stefanom Orlandićem, Alexandrom Wadouhom in Roxano Richters, Paulo Klossner in Reo Rajčić.

Snemanje filma se bo predvidoma končalo februarja 2024.