Poznali smo ga kot prijetnega, duhovitega in razgledanega človeka, in nekaterim med nami je bil več kot samo kolega. Filmsko uredništvo je prevzel sredi devetdesedih let in ga s svojimi sodelavci prelevil v sodoben in raznolik prikaz svetovne in predvsem evropske filmske ustvarjalnosti.

Med sodelavci je veljal za nekoga, ki si mu prisluhnil in z njim izmenjal svoja stališča o najrazličnejših stvareh; lahko si se zanesel na njegovo mnenje, in če si kdaj podvomil, je svoje zaključke zabelil z duhovitostmi, ki so te razorožile. Veljal je za filmsko avtoriteto tudi zunaj televizijskih krogov; bil je pronicljiv ocenjevalec domače filmske ustvarjalnosti, ki ga spoštuje vsa slovenska filmska srenja. Navkljub dolgoletni bolezni je ohranil pozitiven značaj in ustvarjalno pronicljivost, ki sta nam, sodelavcem, in tudi prijateljem v razmislek in spodbudo.

Dragi Matjaž, ohranili te bomo v lepem spominu in glede na to, kakšen si bil, bomo med kolegi in prijatelji klepetali s teboj še naprej, tudi zdaj, ko te več ni.