En celoten prostor v muzeju je posvečen klasiki La dolce vita. Foto: Facebook/Fellinijev muzej v Riminiju
En celoten prostor v muzeju je posvečen klasiki La dolce vita. Foto: Facebook/Fellinijev muzej v Riminiju
Sorodna novica Stoletnik Federico Fellini "odpira" nove razstavne prostore Slovenske kinoteke

Italijanska spletna platforma Artribune, ki se posveča moderni umetnosti in kulturi, je Rimini že pred tem uvrstila med najboljša večja mesta leta 2021, zdaj pa je kulturno dediščino mesta uvrstila na še eno prestižno lestvico.

Muzej, poimenovan po filmarju Federicu Felliniju, je en od dveh italijanskih muzejev, ki sta se uvrstila med deset najboljših novih muzejev leta 2021 po izboru Artribune. Poleg tega se je na lestvico uvrstil še muzej moderne umetnosti MAXXI v mestu L'Aquila v osrednji Italiji.

Izbor so opravili na podlagi ocen kakovosti projekta, arhitekture in vsebine, so zapisali pri platformi Artribune. Fellinijev muzej je sicer "muzej, ki ni muzej", saj hkrati predstavlja del večjega projekta prenove zgodovinskega središča mesta. Muzej so uredili v gradu Sismondo, projekt pa je bil vreden 12 milijonov evrov.

Dodali so še, da je bilo za uspeh Fellinijevega muzeja ključno "razumevanje poklona filmskemu ustvarjalcu kot žive dediščine, ki se lahko razteza prek različnih točk v mestnem središču".

Območje v okolici trga Piazza Malatesta v Riminiju, kjer so ali nastajajo tudi druga kulturna prizorišča, kot sta gledališče Galli in PART (Palazzi dell'Arte), tako postaja "središče novega kulturnega ekosistema v mestu Rimini".

Simbol oz. maskota muzeja je nosorog, ki aludira na slavni film In ladja plove iz leta 1983. Foto: Facebook/Fellinijev muzej v Riminiju
Simbol oz. maskota muzeja je nosorog, ki aludira na slavni film In ladja plove iz leta 1983. Foto: Facebook/Fellinijev muzej v Riminiju
Sorodna novica Plakati za Fellinija: Slovenska cesta je postala spomenik velikanu

Kopica oskarjev v družbi zlate palme
Federico Fellini, ki velja za enega najizvirnejših italijanskih filmskih režiserjev, je bil rojen leta 1920 v Riminiju, umrl pa je 73 let pozneje v Rimu. Prvi celovečerec Beli šejk je režiral leta 1952, sledila sta celovečerca Postopači in Cesta, ki sta bila nagrajena z beneškim srebrnim levom v letih 1953 in 1954.

Prejel je oskarja za življenjsko delo, nagrado ameriške filmske akademije pa je sicer osvojil vsakič, ko je bil nominiran v kategoriji najboljšega tujejezičnega filma: za Amarcorda, Cesto, Cabrijine noči in film Osem in pol. Za celovečerec Sladko življenje iz leta 1960 je Fellini prejel zlato palmo v Cannesu, znani pa so tudi njegovi filmi Satirikon, Mesto žensk in Rim.