Glavni lik Erica igra Steve Evets, čigar duševni mir se po spodletelem zakonu zamaje, ko ne ve, kako bi se približal Lily, ženski, ki jo je ljubil pred tridesetimi leti. Pogum za soočenje mu prineseta zvitek marihuane in namišljeni prijatelj, Eric Cantona v vlogi samega sebe. Foto: Kinodvor
Glavni lik Erica igra Steve Evets, čigar duševni mir se po spodletelem zakonu zamaje, ko ne ve, kako bi se približal Lily, ženski, ki jo je ljubil pred tridesetimi leti. Pogum za soočenje mu prineseta zvitek marihuane in namišljeni prijatelj, Eric Cantona v vlogi samega sebe. Foto: Kinodvor
Išče se Eric
'Ko Eric vstopi v prostor, ga ne moreš spregledati. To velja za zelo malo ljudi – in on je človek z močno karizmo in magnetizmom,' je o nekdanjem rdečem vragu povedal Ken Loach. Foto: Kinodvor
Išče se Eric
Film Kena Loacha, ki je pobrali številne lovorike mednarodnih filmskih festivalov, je svetovno premiero doživel v tekmovalnem programu festivala v Cannesu leta 2009. Foto: Kinodvor

Eric ni seveda nihče drug kot slovita legenda kluba Manchester United Eric Cantona. Vendar Eric je tudi glavni protagonist filma, poštar in nogometni navdušenec, ki se znajde v življenjski krizi, v kateri mu priskoči na pomoč prav francoski nogometni genij. "Kdor si ne upa vreči kocke, ne bo nikoli vrgel šestice," trdita kitajski pregovor in Francoz.
S filmom Išče se Eric (Looking for Eric) je Loach, ki ga poznamo po filmih, kot sta Sodrga (Riff-Raff) in Veter, ki trese ječmen (The Wind That Shakes The Barley), posnel grenko-sladko odo nogometnim junakom in krizi srednjih let.
Zgodba o solidarnosti med prijatelji
"Gre za film o prijateljstvu in o tem, kako se sprijazniš s samim seboj. Film, ki nasprotuje individualizmu: skupaj smo močnejši kot vsak zase. Film o solidarnosti med prijatelji, ki jo uteleša skupina nogometnih privržencev," je o filmu, ki je svetovno premiero doživel v tekmovalnem programu festivala v Cannesu leta 2009, povedal režiser. Idejo o filmu o Ericu Cantoni je režiserju in scenaristu Paulu Lavertyju predstavil kar nekdanji nogometaš sam. Loach pa se je tako umaknil od značilnega socialnega k bolj magično obarvanemu realizmu.

"V Angliji je odnos med nogometaši in navijači nekaj posebnega. Režiser je moral biti tudi nogometni navdušenec in prvi na seznamu je bil Ken Loach. … Kenov pristop je zelo lahkoten. Ne v negativnem smislu, situacijo lahko vedno naredi zabavno in hkrati resnično. V tem filmu je veliko humorja, občutljivosti, čustev … in samoposmeha," je o izbiri režiserja pojasnil Eric Cantona.
Nogomet kot terapevtska vaja
In če sklenemo uvodno misel Kena Loacha o nogometu kot telovadnici za čustva. "Doživiš vse - upanje, veselje, žalost, razočaranje, napetost, jezo. Delirično ekstazo, ko pade gol. In vse to poteka v varnem okolju, kjer gre na koncu koncev samo za igro, resnično življenje gre naprej. To je silovita terapevtska vaja."